prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-113/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval popoln seznam, ki vsebuje poimenske podatke o prejemkih fizičnih oseb za prejemnike, ki so od leta 2003 prejeli več kot 10. 000 EUR. Navedel je, da mu organ seznam lahko dostavi v elektronski obliki. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ s podatki, kot jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja (seznam), česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni. Pritožbo je zato IP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-113/2015/3
Datum: 13. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 in 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 4. 2015, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-8/2015-8 z dne 31. 3. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-8/2015-8 z dne 31. 3. 2015 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 11. 3. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je popoln seznam, ki vsebuje poimenske podatke o prejemkih fizičnih oseb za prejemnike, ki so od leta 2003 prejeli več kot 10. 000 EUR. Navedel je, da mu organ seznam lahko dostavi v elektronski obliki.
Organ je prosilca dne 13. 3. 2015 pozval na dopolnitev zahteve, in sicer, da pojasni, kateri poimenski seznam oziroma podatek o prejemkih katerih fizičnih oseb prosilec zahteva in v povezavi s čim.
Na poziv organa je prosilec odgovoril dne 13. 3. 2015. Navedel je, da ga zanima seznam prejemnikov oz. fizičnih oseb, ki so prejemale javni denar na podlagi avtorskih ali podjemnih pogodb. Supervizor 2 sedaj to omogoča za prejemke skupne vsote več kot 200.000 EUR, prosilec pa bi želel širši seznam. Torej, seznam fizičnih oseb, ki so v celotnem obdobju od leta 2003 prejele skupno več kot 10.000 EUR javnega denarja.
Organ je z odločbo št. 0900-8/2015-8 z dne 31. 3. 2015 (dalje izpodbijana odločba) zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Navedel je, da je preveril, ali razpolaga s seznamom, ki ga zahteva prosilec in ugotovil, da z njim ne razpolaga. Organ je namreč Supervizor vzpostavil kot spletno aplikacijo za spremljanje transakcij javnih institucij (nima oblike seznama), ki med drugim omogoča tudi pridobitev podatka o imenu in priimku posameznika, ki je iz naslova avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb od 1. 1. 2003 prejel znesek, ki presega 200.000 evrov. Organ tako ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ s seznamom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja (seznam), česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da z zahtevanim seznamom ne more razpolagati niti kakšen drug organ, kateremu bi zahteva prosilca lahko bila odstopljena, kot to določa 20. člen ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 16. 4. 2015 vložil pritožbo. Navaja, da je odločba v nasprotju s trditvijo predsednika KPK, ki je v medijih nekaj tednov nazaj izjavil, da je v aplikaciji Supervizor objavljen le delni seznam tistih, ki so prejemniki - le za več kot 200.000 EUR. Predsednik KPK je takrat javno izjavil, da bodo to mejo dostopnosti postopno zniževali (na tiste, ki so skupaj prejeli manj kot 200.000 EUR). Nikjer pa ni pojasnil, od kod odločitev, da bo meja objave 200.000 EUR, za kar po mnenju prosilca ne obstaja nobena zakonska podlaga. Prosilec meni, da bi morala biti meja pri 10.000 EUR ali nižje. Tudi ne more vzdržati trditev, da informacija ne obstaja. Celotna informacija mora obstajati po osnovni logiki zato, ker drugače sploh ni mogoče ločiti posameznikov, ki so prejeli več kot 200.000 sredstev od tistih, ki so prejeli manj kot ta znesek. Prosilec še dodaja, da so objavljeni vsi prejemniki sredstev, ko gre za pravne osebe, vsak majhen s.p., ki je prejel 1000 EUR, je objavljen na seznamu Supervizorja. Po njegovem mnenju bi morala biti enaka meja za vse – tako za fizične kot za pravne osebe, saj meni, da gre v nasprotnem primeru za diskriminacijo.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0900-8/2015-11 z dne 21. 4. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom ugotovite popolnega dejanskega stanja, je IP dne 5. 5. 2015 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP je v okviru ogleda in camera pri organu ugotavljal, s katerimi podatki o fizičnih osebah – prejemnikih sredstev, organ razpolaga v aplikaciji Supervizor. Organ je IP pojasnil postopek, po katerem identificira posameznike – fizične osebe, katerih prihodki iz avtorskih in podjemnih pogodb, izplačanih v breme javnih sredstev preko Uprave RS za javna plačila (dalje UJP), presegajo 200.000 EUR. Organ podatke za to prejme od UJP v obliki seznama transakcij, opravljenih za posamezne proračunske uporabnike. Skladno s sporazumom med UJP in organom ti podatki ne vsebujejo podatkov o imetnikih TRR, ki se nanašajo na fizične osebe. Organ je posledično za identifikacijo fizičnih oseb, ki so prejele znatnejše zneske, lahko pripravil zgolj seznam TRR-jev, ki so v obdobju od 1. 1. 2003 prejeli najvišje zneske. Organ je pojasnil, da je nato podatke o prejemnikih – fizičnih osebah iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb nad 200.000 zbral in sortiral ročno. Organ namreč z zbirko TRR računov fizičnih oseb ne razpolaga. Prejemnike je identificiral iz podatkov iz polja »namen« pri posamezni transakciji. Da bi organ ugodil zahtevi prosilca, bi moral ročno pregledati in sortirati nekaj milijonov transakcij, ki se nanašajo na cca. 20.000 transakcijskih računov. Po oceni organa bi za vsako identifikacijo imetnika transakcijskega računa potreboval cca. 5 minut, skupaj bi to trajalo cca. 41 delovnih tednov. Organ meni, da to predstavlja nesorazmeren napor, ki ga stroškovno ni mogoče upravičiti, zato meni, da je upravičeno zavrnil zahtevo prosilca.
IP je, na podlagi ugotovitev na ogledu in camera, v celoti sledil odločitvi organa iz izpodbijane odločbe, da ta z zahtevanim seznamom ne razpolaga. Ob tem IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, ne more posredovati.
IP ob reševanju pritožbe prosilca ni mogel posumiti, da bi organ prve stopnje z zahtevanim seznamom razpolagal, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ mu je na ogledu in camera namreč prepričljivo pojasnil, na kakšen način je prišel do podatkov o prejemnikih – fizičnih osebah, ki so prejeli več kot 200.000 EUR in ki so objavljeni v aplikaciji Supervizor – z ročnim sortiranjem podatkov. Organ je torej za prejemnike, ki so prejeli najvišje zneske, podatke pridobil z ročnim sortiranjem, česar pa za vse prejemnike (teh je po oceni organa več kot 20.000) ni dolžan storiti. Kot že pojasnjeno, organi zavezanci po ZDIJZ za potrebe prosilca niso dolžni ustvariti informacije, če z njo ne razpolagajo
Poudariti je treba tudi, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje seznam, s katerim v materializirani obliki ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi dokument, ki je predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oz. v vprašanje, zakaj organ zahtevanega seznama nima.
IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-8/2015-8 z dne 31. 3. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in izpodbijano odločbo komisije za preprečevanje korupcije.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka