Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Jure Brankovič, novinar RTV Slovenija - Banka Slovenije

+ -
Datum: 19.10.2015
Številka: 090-110/2015
Kategorije: Osebni podatek, Mediji
POVZETEK:Prosilec je organu zastavil novinarko vprašanje, koliko in katerim zaposlenim je organ v zadnjih treh letih izplačal sredstev na podlagi avtorskih, podjemnih in drugih pogodbah. Organ je prosilcu posredoval le podatek o znesku avtorskega honorarja, ne pa tudi podatka o imenu in priimku prejemnika avtorskega honorarja. Dostop do tega podatka je organ zavrnil na podlagi izjemne varstva osebnih podatkov, ker v tem delu ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da četudi organ ni proračunski uporabnik, nedvomno razpolaga z javnimi sredstvi. Da je organ uporabnik javnih sredstev, izhaja že iz načina ustanovitve organa, namena delovanja (zasledovanje javnih ciljev), izvajanja javnih nalog (v javnem interesu), vpliv države pri imenovanju Sveta Banke Slovenije in zakonskih določb o prihodkih, odhodkih in sredstvih organa. IP je tako svojo odločitev za razkritje osebnih podatkov (imena in priimka) prejemnika avtorskega honorarja oprl na to, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev, torej o imenu in priimku prejemnika, je namreč neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev.ODLOČBA:Številka: 090-110/2015/6 Datum: 20. 10. 2015 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08-ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12, v nadaljevanju ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), v zadevi pritožbe Radiotelevizije Slovenija, javni zavod, Televizije Slovenija 3, po novinarju Juretu Brankoviču, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 3. 2015, zoper zavrnilni odgovor Banke Slovenije, Slovenska 35, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 11. 3. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije, naslednjoO D L O Č B O:
  1. Pritožbi prosilca z dne 18. 3. 2015 zoper odgovor Banke Slovenije z dne 11. 3. 2015 se ugodi in se izpodbijani odgovor organa odpravi v delu, ki se nanaša na del vprašanja prosilca »kdo so bili največji prejemniki avtorskih honorarjev v zadnjih treh letih« ter se odloči: Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati na elektronski naslov prosilca (………………) fotokopiji Pogodbe o avtorskem delu št. 5844/2014 z dne 22. 12. 2014 in Pogodbe o naročilu fotografskega avtorskega dela št. 1198/2012 z dne 6. 8. 2012, obe na način, da bodo iz posredovanih dokumentov razvidni le podatki o naročniku, imenu in priimku avtorja, nazivu dokumenta ter številki in datumu pogodbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:……….., novinarka Javnega zavoda RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana, je dne 9. 3. 2015 po elektronski pošti na organ naslovila novinarski vprašanji:-       koliko je organ, zraven javnih plač, svojim zaposlenim izplačal še sredstev na podlagi avtorskih, podjemnih in drugih pogodbah v zadnjih treh letih ter-       kdo so bili največji prejemniki teh izplačil.Organ je novinarki ………. odgovoril dne 11. 3. 2015 in navedel, da zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, organ pa tudi ni proračunski uporabnik in v 24 letih iz proračuna ni prejel niti tolarja oz. evra sredstev za financiranje svoje dejavnosti. Ravno nasprotno, zgolj od leta 2009 je v državni proračun prispeval 195,4 milijonov EUR. Kot odgovor na novinarsko vprašanje je odgovoril, da je bil v zadnjih treh letih izplačan avtorski honorar le enemu zaposlenemu za odkup fotografij, in sicer januarja 2015 v znesku 645 EUR bruto in avgusta 2012 v znesku 250 EUR bruto. Pritožbo zoper odgovor organa je dne 18. 3. 2015 vložil Jure Brankovič, prav tako novinar Javnega zavoda RTV Slovenija. Kot pritožbeni razlog je navedel, da je navedba organa, da ne more in ne sme razkriti osebnih imen prejemnikov honorarjev iz razloga, ker zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, neutemeljena. Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega odgovora ni nadomestil z novim, zato je pritožbo, z dopisom št. 26.00-0181/15-MP z dne 15. 4. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V odstopu je še navedel, da iz spisne dokumentacije ni popolnoma jasno, ali je Javni zavod RTV Slovenija stranka tega postopka oz., ali se postopek vodi na podlagi samostojne pritožbe novinarja Jureta Brankoviča, ki je prav tako kot novinarka ………, novinar oddaje Tarča. Organ je predlagal, da IP pritožbo preveri z vidika, ali jo je vložila upravičena oseba in jo v primeru, če ugotovi, da je ni vložila upravičena oseba, v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP, zavrže.Nadalje je organ navedel razloge, zakaj prosilcu ni posredoval imena in priimka prejemnika avtorskega honorarja. Navedel je, da je organ pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem. Je sicer v izključni državni lasti, vendar s finančno in upravljavsko avtonomijo, kar izhaja iz 1. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 - UPB in 59/11; v nadaljevanju ZBS-1). Pravna oseba javnega prava tudi ni del javnega sektorja po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU), saj ni zavedena v drugem odstavku 1. člena tega zakona oziroma ni posredni uporabnik državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Organa tudi ni mogoče uvrstiti med javni sektor po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPJS), prav tako ni uporabnik proračuna po tem zakonu (2. člen zakona). Kdo so proračunski uporabniki, določa prvi odstavek 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju ZJF). Upoštevajoč navedene pravne podlage organa ni mogoče uvrstiti med osebe javnega sektorja, njegovi uslužbenci pa niso javni uslužbenci, zato se organ v zavrnilnem delu sklicuje na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dodaja še, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja treba varovati osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Nedvomno so imena in priimki zaposlenih osebni podatki, saj se nanašajo na posamezno osebo, zato so podvrženi varstvu po ZVOP-1. Ta pa v 8. členu določa, da mora imeti upravljavec za obdelavo osebnih podatkov podlago in jasno določen namen obdelave v zakonu oziroma posebni izjavi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr.) navaja, da lahko delodajalec zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ker organ za obdelavo oziroma posredovanje imena in priimka zaposlenega, ki je prejel avtorska izplačila, nima zakonske podlage oziroma izjave posameznika, njegovih osebnih podatkov za ta namen ne sme razkriti javnosti. Imena in priimke svojih zaposlenih pa mora organ varovati, saj v tem primeru razkritje njihovih podatkov ni potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ker zaposleni pri organu niso javni uslužbenci niti funkcionarji, v konkretnem primeru tudi ni podana izjema od izjem iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje imena in priimka zaposlenega, ki je prejel avtorsko izplačilo za svoje fotografije v skupni vrednosti 895,16 EUR, ne presega interesa zaposlenega za omejitev dostopa do tega osebnega podatka iz razloga varovanja njegove zasebnosti. Ni si mogoče predstavljati, da bi zaposlenega, ki se ne pojavlja v javnosti niti v zvezi z delom pri organu, niti kako drugače, izpostavili javnosti zaradi odkupa fotografij manjše vrednosti, nadzor javnosti nad sklepanjem avtorskih in podjemnih pogodb z zaposlenimi pa je dosežen že s sporočenimi podatki (vrednost avtorskih izplačil, št. zaposlenih, namen izplačila). Organ se kot dodaten dokaz, da je njegova odločitev pravilna, sklicuje na sodbi Upravnega sodišča RS št. IU 2187/2011-24 z dne 19. 9. 2012 in št. IU 581/2011 z dne 18. 1. 2012.IP je dne 8. 9. 2015 pri organu opravil ogled in camera in ugotovil, da je organ v zadnjih treh letih z zaposlenimi sklenil samo dve avtorski pogodbi.Pritožba je utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Uvodoma se je IP opredelil do navedb organa glede izpolnjevanja procesnih predpostavk, in sicer, ali je pritožbo vložila upravičena oseba. V konkretnem primeru gre za zahtevo za dostop do informacij za medije. V 45. členu ZMed je določeno, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Mediji pa so po prvem odstavku 2. člena ZMed časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti. ZMed torej opredeljuje pravico medija in ne pravico novinarja do prejema odgovorov na vprašanje, kar pomeni, da mora novinar v postopku po 45. členu ZMed pred organom izkazati, da nastopa v imenu in za račun medija.Iz dokumentov je razvidno, da je organ z dopisom št. 26.00-0170/15 z dne 7. 4. 2015 Javni zavod RTV Slovenija na podlagi 67. člena ZUP pozval, da pritožbo dopolni v roku 5 dni od prejema poziva s pisnim pooblastilom vlagatelja, Jureta Brankoviča, za zastopanje Javnega zavoda RTV Slovenija v pritožbenem postopku po ZMed. Opozoril ga je še, da če pomanjkljivosti ne bo odpravil v roku, bo pritožbo s sklepom zavrgel.Javni zavod RTV Slovenija je z dopisom, podpisanim s strani vodje pravne pisarne, ki ga je organ prejel dne 14. 4. 2015, odgovoril, da pritožbe, ki jo navaja organ, IP ne vodi na podlagi pritožbe RTV Slovenije, temveč na podlagi pritožbe novinarja Jureta Brankoviča, zato RTV Slovenija ni stranka v tem postopku. IP je po pregledu dokumentacije na prvi stopnji ugotovil, da je organ poziv za dopolnitev pritožbe vročil Javnemu zavodu RTV Slovenija in ne neposredno osebi, ki je dejanski vložnik pritožbe. Ker se v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP poziv za dopolnitev pritožbe pošlje vložniku, je IP ugotovil, da ta dejansko ni imel možnosti, da odpravi pomanjkljivosti pritožbe. Zato je IP v pritožbenem postopku omenjeno postopkovno pomanjkljivost odpravil tako, da je vložniku dal možnost, da pritožbo dopolni s pooblastilom medija za vložitev zahteve in pritožbe po ZMed. Vložnik je predložil pooblastilo odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija, iz katerega izhaja, da lahko novinar Jure Brankovič v imenu in za račun Televizije Slovenija vlaga zahteve za dostop do informacij po ZMed. V konkretnem primeru je pooblastilo podpisala ……………, odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija. IP je vpogledal v register medijev pri Ministrstvu za kulturo in ugotovil, da je …………….. kot odgovorna urednica medija Televizija Slovenije 3, izdajatelja Radiotelevizija Slovenija javni zavod, Ljubljana v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZMed, vpisana tudi v razvid medijev in je tako pooblaščena za zastopanje tega medije. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je pooblastilo prosilcu v konkretnem primeru dala oseba, ki je po zakonu pooblaščena za zastopanje medija, zato so procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed izpolnjene. Nadalje je IP ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Na podlagi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je sicer lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Kot zavrnilni ali deloma zavrnilni odgovor se v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed v konkretnem primeru šteje odgovor organa z dne 11. 3. 2015. Iz navedene določbe devetega odstavka 45. člena ZMed nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP je na ogledu in camera najprej izvedel formalni preizkus pritožbe in ugotovil, da zahtevane informacije izhajajo iz materializiranega dokumenta, natančneje iz Pogodbe o avtorskem delu št. 5844/2014 z dne 22. 12. 2014 in Pogodbe o naročilu fotografskega avtorskega dela št. 1198/2012 z dne 6. 8. 2012 (v nadaljevanju avtorski pogodbi). Izhajajoč iz pritožbe prosilca je predmet presoje tega pritožbenega postopka, ali podatek o imenu in priimku prejemnika avtorskega honorarja iz omenjenih pogodb predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja ali pa gre za podatek, ki je izvzet iz prostega dostopa. Preostali deli avtorskih pogodb niso predmet tega pritožbenega postopka, zato se IP ni bilo treba spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali deli avtorskih pogodb prosto dostopne informacije. O izjemi varstva osebnih podatkovOrgan se je glede zavrnitve dostopa do imena in priimka prejemnika avtorskega honorarja skliceval na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1, je podatek o imenu in priimku prejemnika avtorskega honorarja, ki je hkrati zaposlen pri organu, nedvomno osebni podatki. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.Organ je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 1. člena ZBS-1 pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in je v izključni državni lasti s finančno in upravljavsko avtonomijo. Glede na navedeno dikcijo ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ. Obenem je organ kot upravljavec zbirk osebnih podatkov del javnega sektorja v smislu določb ZVOP-1, zato je treba za presojo izpodbijanega odgovora ugotoviti, ali je zahtevani osebni podatek varovan ali pa ga je dopustno razkriti na podlagi ZVOP-1 ali na podlagi drugega zakona.Organ je navedel razloge, s katerimi je v konkretnem primeru izpodbijal uporabo določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbe prvega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.Kot prvi argument, ki ga je mogoče izpostaviti v prid stališču, da podatek o imenu in priimku posameznika, ki je z organom sklenil avtorsko pogodbo, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, je sistematična razlaga določb novele ZDIJZ-C. Z uveljavitvijo navedene novele se po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ v zvezi z informacijami javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava), ki izvajajo pretežno oz. izključno tržno dejavnost, zahteva, da ti zavezanci omogočijo dostop do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (gre med drugim tudi za podatke o avtorskih pogodbah). Pri tem ZDIJZ v prvem odstavku 6.a člena taksativno našteva podatke, ki predstavljajo absolutno javne podatke (t.j. podatke, katerih razkritje je dopustno ne glede na izjeme, opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, med katere sodi tudi izjema varstva osebnih podatkov). Ti podatki so:
  1. podatek o vrsti posla;
  2. pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
  3. pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil;
  4. datumu in trajanju posla in
  5. enakih podatkih iz aneksa k pogodbi.
Ob dejstvu, da prosto dostopno informacijo javnega značaja predstavlja tudi podatek o imenu in priimku (celo kraju prebivanja) prejemnika honorarja, vrsti posla ter pogodbeni vrednosti in tudi višini posameznih izplačil na podlagi avtorskih pogodb pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so gospodarske družbe in ki izvajajo izključno oz. pretežno tržno dejavnost (sem npr. spadajo družbe kot NLB, NKBM, Zavarovalnica Triglav,...), bi bilo povsem nesistemsko in v nasprotju z namenom ZDIJZ (2. člen) zavzeti stališče, da ti podatki pri osebah javnega prava predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Zakonodajalec je pri noveli ZDIJZ-C namreč izhajal iz predpostavke, da so podatki o izplačilih zavezancev iz 1. člena ZDIJZ (kamor spada tudi organ) že v najširši možni meri javno odstopni, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako izhaja tudi iz mnenja Ministrstva za javno upravo št. 100-423/2015/2 z dne 26. 3. 2015[1] in predvsem sodbe Upravnega sodišča št. IIU 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015[2], iz katere izhaja, da gre pri osnovnih podatkih iz avtorskih pogodb za absolutno javne podatke.Poleg pravkar povzetega stališča, ki podatek o prejemniku avtorskega honorarja uvršča med prosto dostopne informacije javnega značaja že ob analogni uporabi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pa IP ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni tudi pogoji, določeni v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je dopustno razkritje osebnih podatkov o prejemniku avtorskega honorarja, ker gre za podatek o porabi javnih sredstev. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da ni izključeno, da je razkritje informacije javnega značaja, ki sicer predstavlja varovan osebni podatek v določenih primerih vendarle dopustna. Tako bo na primer dopustno razkriti informacije javnega značaja, ki predstavljajo osebni podatek, če gre hkrati za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da se, ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ je navedel, da ni proračunski uporabnik in ga tudi ni mogoče uvrstiti med osebe javnega sektorja, zato v tem delu (razkritje imena in priimka prejemnika avtorskega honorarja) ne gre za porabo javnih sredstev. IP takšnemu stališču nasprotuje in pojasnjuje, da organ sicer res ni proračunski uporabnik, nedvomno pa razpolaga z javnimi sredstvi. Da je organ uporabnik javnih sredstev, izhaja že iz načina ustanovitve organa, namena delovanja (zasledovanje javnih ciljev) in izvajanja javnih nalog (v javnem interesu). Organ je bil ustanovljen z javnopravnim aktom – zakonom (ZBS-1), s temeljnim ciljem zagotavljanje stabilnost cen (prvi odstavek 4. člena ZBS-1). Če ni v nasprotju z zagotavljanjem cilja stabilnosti cen, Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko v skladu s cilji, določenimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04) (drugi odstavek tega člena). Pri zagotavljanju temeljnega cilja iz prvega odstavka tega člena in cilja iz drugega odstavka tega člena si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence (tretji odstavek tega člena). Poleg navedenih ciljev ima organ tudi druge naloge, ki podrobno izhajajo iz ZBS-1 in spadajo med naloge posebnega družbenega pomena. Te naloge organa so še oblikovanje in uresničevaje denarne politike in denarnega nadzora, zagotavljanje splošne likvidnosti bančnega sistema, urejanje plačilnih sistemov in podobno. IP ugotavlja, da navedene naloge spadajo v okvir dejavnosti posebnega družbenega pomena ali drugače povedano, organ pri izvajanju javnih nalog, za katere je »pooblaščen« z zakonom, zasleduje javni cilj. Torej že iz narave dejavnosti, ki jo opravlja organ, je napačno stališče organa, da v konkretnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev.Javnopravno delovanje organa podkrepijo tudi določbe 35., 36. in 37. člena ZBS-1 o postopku imenovanja in razrešitve članov Sveta Banke Slovenije. Organe upravljanja, t.j. guvernerja in viceguvernerje, imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije. Prav tako je organ v skladu s 26. členom ZBS-1 dolžan polletno poročati Državnem zboru in ga v skladu s šestim odstavkom 49. člena ZBS-1 seznaniti z letnim obračunom in finančnim načrtom.Že dejstvo, da je organ v izključni državni lasti (tretji odstavek 1. člena ZBS-1), pomeni, da gre za upravljanje z javnimi sredstvi. IP je za potrebe te odločbe vpogledal tudi v podatke Poslovnega registra Slovenije (ePRS) Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in ugotovil, da je kot datum vpisa subjekta v sodni register naveden datum 30. 9. 1976, kot vrsta lastnine pa je navedena državna lastnina.  V skladu s 5. členom ZBS-1 ima organ osnovni kapital, ki se oblikuje iz dela splošnih rezerv Banke Slovenije v višini 2 milijard tolarjev na dan uveljavitve tega zakona. Osnovni kapital se lahko poveča iz oblikovanih splošnih rezerv v višini, ki jo določi Svet Banke Slovenije. ZBS-1 v 6. členu loči dve vrsti rezerv Banke Slovenije, to so splošne in posebne. Splošne rezerve so namenjene kritju splošnih tveganj pri poslovanju Banke Slovenije, medtem ko so posebne rezerve namenjene izključno pokrivanju tečajnih in cenovnih tveganj. Višina splošnih rezerv ni omejena in se oblikuje iz presežka prihodkov nad odhodki v skladu z delitvijo le-tega iz 50. člena tega zakona (6. člen ZBS-1). 50. člen ZBS-1 določa delitev presežka prihodkov nad odhodki. Presežek prihodkov nad odhodki se deli za posebne rezerve, splošne rezerve in proračun Republike Slovenije (prvi odstavek). Nerealizirani prihodki iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb se v celoti prenašajo v posebne rezerve. Uporabijo se lahko le za kritje primanjkljaja, ki je posledica nerealiziranih odhodkov iz tečajnih in cenovnih sprememb. Presežek prihodkov nad odhodki po razporeditvi sredstev v posebne rezerve se v višini 25 odstotkov nameni v proračun Republike Slovenije, preostanek pa v splošne rezerve. Ne glede na navedeno, se lahko Banka Slovenije in minister, pristojen za finance, dogovorita, da se večji ali manjši delež presežka, kot v višini 25 odstotkov, nameni za proračun Republike Slovenije, kar je seveda odvisno od tega, kakšen odstotek bilančne vsote Banke Slovenije dosegajo splošne rezerve Banke Slovenije v predhodnem letu. Z vidika upravljanja javnih sredstev pa je pomemben tudi podatek, da v kolikor organ sredstev za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki ne more pokriti iz splošnih rezerv, se zagotovijo sredstva iz proračuna Republike Slovenije (51. člen ZBS-1).  Nadalje je IP ugotovil, da se organ financira tudi z zaračunavanjem storitve, ki jih opravlja po tarifi. Tudi v tem delu organ opravlja storitve v javnem interesu in ne nastopa prosto na trgu. Zakonodajalec je namreč z določbo 53. člena ZBS-1, s katero je določil, da Banka Slovenije določa tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja, organu podelil javno pooblastilo, da lahko zaračunava tarifo za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije. Na podlagi navedene določbe je Svet Banke Slovenije sprejel Sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije, na podlagi katerega organ zaračunava tarifo za poslovanje z bankami, s komitenti, za storitve v plačilnih sistemih, za gotovinsko poslovanje, za zavarovanje terjatev in drugo.   Glede na navedene pravne podlage, iz katerih jasno izhaja javnopravna narava delovanja organa ter upravljanje z javnimi sredstvi, je IP zaključil, da gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev. IP je tako svojo odločitev za razkritje osebnih podatkov (imena in priimka) prejemnika avtorskega honorarja oprl na to, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev. IP ugotavlja, da dejstvo, da za zaposlene pri organu ne veljajo določbe ZJU, še ne pomeni, da pri podatkih o izplačilih na podlagi njihovih avtorskih pogodb, ne gre za porabo javnih sredstev. Da gre pri izplačilih iz sredstev organa za porabo javnih sredstev, je IP že pojasnil v obrazložitvi te odločbe. Namreč vsako razpolaganje organa s sredstvi za opravljanje njegovih zakonskih pristojnosti, kamor nedvomno spada tudi poraba za plačila po avtorskih pogodbah, je neločljivo povezano s porabo javnih sredstev oziroma neposredno pomeni porabo teh sredstev. Nadalje je IP ugotovil, da je tudi organ sam, s tem, ko je prosilcu brez zadržkov posredoval podatek o višini avtorskega honorarja, sprejel stališče, da gre pri izplačilu avtorskega honorarja za porabo javnih sredstev. Organ torej ne nasprotuje dejstvu, da podatek o višini avtorskega honorarja predstavlja podatek o porabi javnih sredstev. Glede varovanja imena in priimka prejemnika avtorskega honorarja pa organa navaja, da je načelu javnosti v konkretnem primeru zadoščeno s prosto dostopnostjo podatka o znesku avtorskega honorarja. IP takšni odločitvi organa nasprotuje in poudarja, da je smisel transparentnosti porabe javnih sredstev ravno v tem, da je javnosti dostopno, koliko je posameznik (fizična oseba) prejel javnih sredstev. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti porabe javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev, torej o imenu in priimku prejemnika, je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša zgolj na podatek o znesku, pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javni podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Plačilo po avtorski pogodbi v predmetni zadevi predstavlja porabo javnih sredstev, katerih poraba mora biti upravičena, transparentna in zakonita, zato ime in priimek prejemnika teh sredstev predstavlja izjemo od izjem, določeno v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne pa varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1. S to določbo je tako zakonodajalec vsakomur, ki iz katerihkoli razlogov prejema javna sredstva, v tem delu zmanjšal krog varovane zasebnosti. Javnosti mora biti namreč dana možnost nadzora nad pravilnostjo in smotrnostjo porabe javnih sredstev, kot tudi nad upravičenostjo konkretnega subjekta do teh sredstev. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. »Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.« (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).IP nadalje ugotavlja, da se obravnavni primer pomembno razlikuje od zadev, na kateri se sklicuje organ. Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 2187/2011-24 z dne 19. 9. 2012 res zavzelo stališče, da ime in priimek recenzenta, ki je ocenjeval konkretno prijavo, ni javno, vendar pa je treba poudariti, da ni šlo za vprašanje javnosti podatkov o porabi javnih sredstev. Predmet presoje namreč ni bilo vprašanje, koliko je določen recenzent v obliki izplačila prejel za opravljeno delo, ampak je šlo za vprašanje, katere projekte je posamezen recenzent ocenjeval. Sporna je torej bila javnost podatka o navezi recenzent – delo in ne recenzent – plačilo. Prav tako se obravnavani primer bistveno razlikuje od zadeve Upravnega sodišča RS št. I U 581/2011, na katero se prav tako sklicuje organ. V predmetni zadevi je sodišče potrdilo odločitvi IP, da ime in priimek investitorja v zvezi z izdajo soglasja za rekonstrukcijo priključka na glavno cesto predstavlja varovan osebni podatek. Tudi v tej zadevi ni šlo za vprašanje porabe javnih sredstev, ker investitor od organa ni prejel nobenega izplačila iz javnih sredstev, ampak mu je bilo izdano le soglasje. Bistvena razlika obravnavane zadeve od konkretnega primera je torej v tem, da gre pri konkretnem primeru za vprašanje, ali je javen podatek o osebnem imenu posameznika, ki je z javnim sektorjem sklenil pogodbo in za to prejel izplačilo iz javnih sredstev. Oba primera iz prakse, na katera se sklicuje organ, torej za konkretni primer nista upoštevna. IP ob tem poudarja, da posamezniki, ki sklenejo z javnim sektorjem avtorsko pogodbo ali drugo pogodbo o sodelovanju, ne morejo pričakovati popolnega varstva svojih osebnih podatkov. V konkretnem primeru je IP ugotovil, da se podatek o tem, s katerim sodelavcem je organ sklenil avtorsko pogodbo in kakšno izplačilo je ta prejel za opravljeno delo, ne nanaša na zasebno sfero tega posameznika, niti ne gre za podatke, glede katerega bi imel ta posameznik upravičeno polje pričakovane zasebnosti. Ob tem IP še dodaja, da glede na ustaljeno sodno prakso na tem področju, v konkretnem primeru tudi ni treba tehtati med pravico prizadetega posameznika in javnim interesom, ki ga zasleduje določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. To tehtanje je namreč opravil že zakonodajalec. Tako izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011 in Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.Glede na navedeno je napačno stališče organa, da je podatek o imenu in priimku prejemnika avtorskega honorarja varovan osebni podatek v smislu ZVOP-1. IP je namreč ugotovil, da ime in priimek prejemnika avtorskega honorarja, ki izhaja iz avtorskih pogodb, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek o porabi javnih sredstev. Ker torej obstaja zakonska podlaga za razkritje osebnega imena prejemnika avtorskega honorarja, v konkretnem primeru ni treba izvesti testa interesa javnosti. Navedba organa, da interes javnosti za razkritje osebnega imena prejemnika avtorskega honorarja v konkretnem primeru ne presega interesa posameznika za varovanje njegovega osebnega imena, je zato neutemeljena.   Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da gre pri podatku o imenu in priimku prejemnika honorarja za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ker je naveden podatek razviden iz Pogodbe o avtorskem delu št. 5844/2014 z dne 22. 12. 2014 in Pogodbe o naročilu fotografskega avtorskega dela št. 1198/2012 z dne 6. 8. 2012, je IP odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z omenjenima avtorskima pogodbama na način, da bodo razvidni naslednji podatki:-       naročnik;-       ime in priimek avtorja;-       številka in datum pogodbe ter-       naziv pogodbe.      Prav tako je IP po uradni dolžnosti preveril, ali so podane druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da ni podana nobena druga izjema.V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je bil na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev delno napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je bil napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijani odgovor organa z dne 11. 3. 2015 odpravil ter odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to odločbo izvršiti v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe, kot to določa deseti odstavek 45. člena ZMed.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu tega sklepa na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav.,Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu Informacijski pooblaščenec           Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,pooblaščenka

[1] Mnenje dostopno na povezavi: http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SOJ/2015/MnenjeMJU_Univerza_mar2015_P.pdf.

[2] Upravno sodišče je potrdilo odločitev IP v odločbi št. 0902-9/2014/9 z dne 5. 8. 2014, da morajo subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vedno omogočiti dostop do podatkov o nazivu pogodbenih partnerjev, pogodbeni vrednosti, višini izplačila, datumu in trajanju posla, če gre za svetovalne, avtorske in druge pogodbe o izvedbi intelektualnih storitev. Stališče iz sodbe Upravnega sodišča, ki se nanaša na pogodbe, sklenjene z NKBM, ki svoje storitve opravlja izključno na trgu, toliko bolj velja za organ, ki je kot organ po 1. členu ZDIJZ zavezan za dostop do informacij javnega značaja.