prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo
+ -Številka: 090-109/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Stroški
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo v zvezi s civilnimi iniciativami glede postavitve GSM-R baznih postaj, poleg tega je v zvezi s to problematiko zahteval tudi odgovore na mnoga vprašanja. Organ je zahtevo prosilca z odločbo v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in v delu, ki se nanaša na dokumente s katerimi organ ne razpolaga, zavrnil. V preostalem delu je organ zahtevi prosilca ugodil in za posredovano dokumentacijo zaračunal stroške. Prosilec je v pritožbi navedel, da je organ dolžan posredovati informacije, četudi pri tem ustvari kak dokument, da v predmetni zadevi ne gre za varovane osebne podatke in da organ v delu, ki se nanaša na stroške ni ravnal zakonito. IP je pritožbo zavrnil v delu, ki se nanaša na obstoj izjeme varovanih osebnih podatkov in v delu, v katerem organ ne razpolaga z dokumentom. Pritožbi zoper stroške je ugodil, ker organ ni ravnal v skladu s 3. odst. 36. čl. ZDIJZ in prosilca vnaprej pravočasno opozoril na plačilo stroškov oz. na dejstvo, da mu bo stroške dostopa zaračunal po stroškovniku.ODLOČBA:Številka: 090-109/2015/5
Datum: 22. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 13. 3. 2015, št. 090-5/2015/11, Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 31. 3. 2015, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 090-5/2015/11, z dne 13. 3. 2015, se delno ugodi ter se odpravi 3. točka izreka odločbe.
2. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke in v delu, v katerem organ ne razpolaga z dokumentom, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 30. 1. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje informacij:
I. za koliko baznih postaj je organ prejel pritožbe (nestrinjanja oz. zahtevki za prestavitev bazne postaje) s strani občin oz. civilnih iniciativ. Prosilca zanima točno število teh pritožb in točen naziv baznih postaj v zvezi s katerimi so bile pritožbe podane,
II. koliko pritožb je organ ugodno rešil in za koliko metrov je premaknil bazne postaje v zvezi s katerimi je bila pritožba ugodno rešena,
III. koliko pritožb organ ni ugodno rešil,
IV. kaj so za organ utemeljene zahteve za prestavitev bazne postaje, da jo prestavi tako, kot je obljubil prestavitev občini Mirna Peč,
V. katere so ugodno rešene bazne postaje (preko 20), ki jih je omenil g. … v prispevku na nacionalni televiziji, dne 28. 1. 2015,
VI. kakšna je zahteva civilne iniciative vasi Cesta oz. njihove občine za prestavitev njihove bazne postaje, koliko metrov zahtevajo premaknitev in kako je organ rešil njihovo zahtevo. Prosilec je zahteval tudi fotokopijo njihove zahteve v elektronski obliki,
VII. za koliko metrov zahtevajo premaknitev bazne postaje prebivalci Grosupljega in ali je organ že rešil njihovo zahtevo,
VIII. kopije v elektronski obliki vseh odgovorov, ki jih je organ poslal civilnim iniciativam oz. občinam, kot ugodno rešene oz. zavrnjene.
Prosilec je, dne 4. 2. 2015, na organ naslovil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje informacij:
IX. katere civilne iniciative zastopa g. … in ali je izkazal kakšno pooblastilo za zastopanje omenjenih civilnih iniciativ. Prosilec je zahteval tudi fotokopije teh pooblastil v elektronski obliki pri čemer naj organ prekrije varovane osebne podatke,
X. ali je g. … na organ prinesel kakšno peticijo glede problematike postavitve GSM-R baznih postaj, koliko je bilo zbranih podpisov. Prosilec je zahteval tudi fotokopijo peticije v elektronski obliki
XI. kopije v elektronski obliki vseh dopisov g. …, ki jih je kot predstavnik civilnih iniciativ pošiljal organu, v katerih se je zavzemal za prestavitev baznih postaj oz. za rešitev omenjene problematike v naseljih.
Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. 090-5/2015/11, z dne 13. 3. 2015, delno ugodil, tako da mu je dokumente posredoval v skladu s 7. čl. ZDIJZ (delni dostop), upoštevaje izjemo varovanih osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ je zahtevo v delu, ki se nanaša na ustvarjanje odgovorov na vprašanja zavrnil v celoti. Navedel je, da zahtevani podatki v obliki, kot jo navaja prosilec, ne obstajajo. Organ s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga, saj jih ni nikoli izdelal ali prejel. Nekatere podatke je sicer mogoče razbrati iz dokumentacije, v zvezi s katero je bil omogočen delni dostop, dokumenti z vsebino, kot jo želi prejeti prosilec, pa ne obstajajo. Organ v okviru posredovanja informacij ni dolžan opravljati analiz, dajati vsebinskih pojasnil in obrazložitev oz. izdelovati novih dokumentov, ki jih je zahteval prosilec (tako tudi sodba Upravnega sodišča II U 79/2009-10), zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Organ je za posredovanje dokumentov, v zvezi s katerimi je dostop delno odobril, zaračunal stroške. In sicer je zaračunal 66 enostranskih kopij formata A4 (strani, ki jih je bilo potrebno anonimizirati) in 272 pretvorb dokumentov iz fizične v elektronsko obliko. Poleg tega je zaračunal tudi stroške dela v zvezi s postopkom odbiranja gradiva, anonimizacije osebnih podatkov in pretvorbe dokumentov v elektronsko obliko, ki je trajal 5 ur.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 31. 3. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se mu zdi zelo sporno, da ga organ ni obvestil o višini stroškov. Če bi ga opozoril, da so stroški tako zelo veliki, bi se prosilec morda odločil oz. zaprosil za manjši obseg informacij javnega značaja. Prosilec na spletni strani organa ni nikjer zasledil stroškovnika, zato meni, da zaračunavanje stroškov ni upravičeno. Prosilec se ne strinja z zaračunavanjem stroškov dela osebe, ki je zaposlena v državni službi, ker dobiva mesečno plačo iz davkoplačevalskega denarja in je omogočanje dostopa do informacij tudi njena delovna naloga. Prosilec meni, da je tudi sporno zaračunavanje DDV. Nadalje je navedel, da je sporno vprašanje glede osebnih podatkov. Prosilec je prepričan, da se večina dokumentov že nahaja v elektronski obliki, brez da bi bili tam navedeni osebni podatki in je pretvorba v elektronsko obliko nepotrebna. Odločba nima smisla - v prvi točki odloči, da se mu omogoči delni dostop, informacij pa še vedno od nikoder. Manjka podrobnejša obrazložitev, kdaj je potekalo "odbiranje gradiva" in "postopek počrnjevanja" in zakaj je vse skupaj trajalo 5 ur ter ali je tovrstno ravnanje v skladu z normativi. Ob tem je opozoril na načelo ekonomičnosti postopka (14. čl. ZUP). Organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi lahko hitro in enostavno ter brez posebnih stroškov razbral vse oz. večino informacij, ki prosilca zanimajo, zato bi mu moral posredovati zahtevane informacije, tudi če bi s tem ustvaril kak nov dokument. Namesto tega je organ vložil veliko več truda v pojasnjevanje, zakaj prosilcu informacij ni dolžan posredovati. Nadalje je prosilec navedel, da samo dejstvo, da je na dokumentu naveden ime in priimek, še ne pomeni, da gre za varovane osebne podatke in predlaga IP, da preveri, ali je bilo res treba anonimizirati podatke na vseh 66 straneh. Prosilec meni, da organ zagotovo razpolaga z informacijami glede katerih je dostop zavrnil in vztraja, da se mu te informacije posredujejo. Glede na to, da gre za javen projekt, financiran z javnimi sredstvi, prosilec prosi organ, da se potrudi in mu posreduje zaprošene informacije v najkrajšem možnem času.
IP je, dne 1. 4. 2015, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP, odstopil pritožbo organu.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-5/2015/21, z dne 10. 4. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba je delno utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da v skladu z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS 91/2014 z dne 18.12.2014) sodi v delovno področje organa upravljanje glavnih in regionalnih cest ter kolesarskih poti, gradnja, nadgradnja, obnova in vzdrževanje javne železniške infrastrukture, ter druge naloge, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo javno železniško infrastrukturo. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije, s katerimi organ razpolaga, nedvomno spadajo v delovno področje organa.
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da ne obstaja dokumentacija, ki bi vsebovala analize dokumentarnega gradiva v skladu z vprašanji, ki jih je podal prosilec. Organ za potrebe prosilca namreč po ZDIJZ ni dolžan pregledovati dokumentov in pripravljati analiz oz. odgovorov na vprašanja, prosilcu je po ZDIJZ dolžan posredovati le tiste informacije, ki že obstajajo v materializirani obliki, v obliki dokumentov (tako določa 4. člen ZDIJZ). Ker organ v okviru svojih delovnih nalog ni opravil analiz, za koliko baznih postaj je prejel pritožbo, koliko pritožb je ugodno rešil itd., z v tem delu zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji v tem delu odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
2. Glede varstva osebnih podatkov:
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke (ime, priimek, naslov bivališča, številka mobilnega telefona, osebni naslov e-pošte, idr.). Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop (7. čl. ZDIJZ). V zvezi z osebnimi podatki oseb, ki niso javni uslužbenci ali javni funkcionarji, IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Nadalje je v zvezi z imenom, priimkom in podpisom javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje teh osebnih podatkov dopustno. V zvezi osebnimi naslovi e-pošte javnih uslužbencev ali javni funkcionarjev IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Posledično je IP ugotovil, da je organ pravilno presodil, kateri osebni podatki so varovani. Ker je organ na prvi stopnji v tem delu pravilno uporabil materialno pravo pri izvedbi delnega dostopa (7. čl. ZDIJZ), pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. IP je pritožbo, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
3. Glede stroškov:
IP poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. čl. ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij.
V 1. odst. 35. čl. ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. čl. ZDIJZ. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ pa lahko, v skladu s 3. odst. 19. čl. Uredbe v povezavi s 35. čl. ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oz. dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. čl. ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. čl. ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. IP je ugotovil, da ima organ stroškovnik objavljen v katalogu informacij javnega značaja na svoji spletni strani (http://www.di.gov.si/si/o_direkciji_rs_za_infrastrukturo/informacije_javnega_znacaja/), k stroškovniku pa je pristojno ministrstvo podalo soglasje.
V skladu s 3. odst. 36. čl. ZDIJZ je organ dolžan prosilca predhodno opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. IP je ugotovil, da je:
- organ, dne 13. 3. 2015, izdal odločbo ,
- organ, dne 16. 3. 2015, na prosilca po elektronski pošti naslovil dopis, v katerem je navedel, da je pripravil zahtevano dokumentacijo (s katero razpolaga), in da so v postopku nastali stroški, ki jih je organ upravičen zaračunati prosilcu,
- bila, dne 18. 3. 2015, prosilcu odločba vročena.
IP pojasnjuje, da obvestila po izdaji odločbe ni mogoče šteti kot opozorila v smislu 3. odst. 36. čl. ZDIJZ. Organ prosilca ob prejemu njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni vnaprej pravočasno opozoril na plačilo stroškov oz. na dejstvo, da mu bo stroške dostopa zaračunal po stroškovniku. Ker organ prosilca na plačilo stroškov ni vnaprej opozoril, ta ni imel možnosti predhodno zahtevati predvidene ocene višine stroškov in vplivati na to višino (lahko bi npr. zožal zahtevo ali celo odstopil od nje, če stroškov ne bi bila pripravljen kriti). Iz 2. odst. 34. čl. ZDIJZ namreč izhaja, da organ lahko za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa prosilcu zaračuna materialne stroške, tega pa ni dolžan. Ker organ prosilca na plačilo stroškov ni vnaprej opozoril, je prosilec (upoštevaje 2 odst. 34. čl. ZDIJZ) povsem upravičeno domneval, da mu organ stroškov ne bo zaračunal. Ker je organ postopal v nasprotju s 3. odst. 36. čl. ZDIJZ in prosilca ni vnaprej opozoril na plačilo stroškov, od njega ne more zahtevati plačila stroškov, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločitev organa o stroških na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odpravil. Organ je dolžan prosilcu informacije, dostop do katerih je omogočil po izpodbijani odločbi, posredovati brezplačno.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka