Lokalni odbor SMC Ljutomer - Občina Ljutomer
+ -Številka: 090-107/2015
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala kandidature na Javni poziv za predlaganje kandidatov za predstavnike Občine Ljutomer v svetih in upravnih odborih javnih zavodov. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Pritožbi prosilke je IP delno ugodil in omogočil dostop do dela tistih kandidatur, na podlagi katerih so bili kandidati imenovani za predstavnike v Občine Ljutomer v svete in upravne odbore javnih zavodov. Po mnenju IP, člani svetov in upravnih odborov javnih zavodov opravljajo javno funkcijo v smislu 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je njihove osebne podatke dopustno razkriti vsaj v meri, kot to iz prakse IP izhaja za javne uslužbence (glede imena, priimka in njihovih kvalifikacij, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta).
ODLOČBA:Številka: 090-107/2015/4
Datum: 14. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 4. 3. 2015, št. 090-4/2015-40-2, Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosike, z dne 20. 3. 2015, zoper odločbo Občine Ljutomer št. 090-4/2015-40-2, z dne 4. 3. 2015, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati, v elektronski obliki, na e-naslov … ali po pošti, na naslov prosilke, kopije prijavnih obrazcev (Priloga 1 Javnega poziva za predlaganje kandidatov za predstavnike Občine Ljutomer v svetih in upravnih odborih javnih zavodov – Obrazec za prijavo) uspešnih prijav imenovanih kandidatov na podlagi Javnega poziva za predlaganje kandidatov za predstavnike Občine Ljutomer v svetih in upravnih odborih javnih zavodov, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke:
- pod točko I (Osebni podatki):
o Naslov ulice in hišno številko, razen kraja prebivanja
o Stopnjo in smer izobrazbe
- pod točko II (Svet zavoda, v katerem želim sodelovati):
o Povzetek izkušenj s področja dela javnega zavoda in drugih lastnosti.
2. V delu v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke in v delu, ki se nanaša na prijavne obrazce neimenovanih kandidatov, se pritožba prosilke zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je, dne 6. 2. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje podatkov o kandidatih, ki so se odzvali na Javni poziv za predlaganje kandidatov za predstavnike Občine Ljutomer v svetih in upravnih odborih javnih zavodov (v nadaljevanju javni poziv).
Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 090-4/2015-40-2, z dne 4. 3. 2015, zavrnil. V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Ljutomer, dne 19. 1. 2015 objavila javni poziv. Sestavni del javnega poziva je bila tudi Priloga 1 - Obrazec za prijavo, v katerega je kandidat moral vpisati osebne podatke, označiti v katerem svetu zavoda oz. upravnem odboru želi delovati ter podati izjave v skladu z javnim pozivom ter obrazec podpisati. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da se zahtevane informacije javnega značaja nanašajo na vložene kandidature, poslane na obrazcih za prijavo na javni poziv z dne 19. 1. 2015. Organ je nadalje ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani (pisni) obliki, da jo je pridobil v zvezi z izvajanjem nalog iz svojega delovnega področja. Za utemeljitev slednjega je organ navedel, da je prijave kandidatov komisija zbirala kot organ, ki je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom Občine Ljutomer, pristojen za predlaganje kandidatov v organe, ki jih imenuje občinski svet. Pri presojanju, ali informacije javnega značaja predstavljajo prosto dostopne informacije, ki jih je dopustno razkriti, pa je organ ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, zato jih na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni dopustno posredovati. V obrazložitvi je organ še navedel, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo podatki, kot so: ime in priimek kandidata, naslov, stopnja in smer izobrazbe, izkušnje s področja dela in druge lastnosti, kar po mnejnu organa predstavlja varovane osebne podatke po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1).
Zoper odločbo organa je prosilka, dne 23. 3. 2015, pri IP vložila pritožbo, v kateri je navedla več razlogov, iz katerih naj bi izhajal razlog za dostop do zahtevanih dokumentov. Prosilka med drugim navaja, da je kot občinska svetnica, Občinskega sveta Občine Ljutomer, dne 6. 2. 2015 neposredno pri organu zahtevala vpogled v zahtevane dokumente z namenom pridobitve informacij za pripravo stališč za sejo, načrtovano za dan 10. 2. 2015, na kateri se je odločalo o imenovanju kandidatov na mesta predstavnikov občine v svetih in upravnih odborih javnih zavodov na podlagi prijav kandidatov. Vpogled ji je bil zavrnjen z odgovorom, naj naslovi svojo zahtevo na Občino Ljutomer v pisni obliki. Prosilka nadalje utemeljuje več pravnih podlag, ki izhajajo iz Poslovnika občinskega sveta Občine Ljutomer in na podlagi katerih naj bi imeli občinski svetniki pravico do seznanitve z vsebino zahtevanih dokumentov v celoti.
Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno in pravočasno, z dopisom št. 090-4/2015-421-5, z dne 10. 4. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP. V dopisu je organ dodal še svoje navedbe, v katerih je izrazil pomislek, če je zahtevek vložila upravičena oseba, saj je v zgornem desnem kotu v pritožbi navedena Stranka Mira Cerarja, Cankarjeva 4, 1000 ljubljana, podpisnik pritožbe pa je gospa … kot predsednica lokalnega odbora SMC Ljutomer. V zvezi s samo vsebino pritožbe, pa je organ poudaril, da se prosilec v konkretnem primeru ne more sklicevati na pravice občinskih svetnikov, saj iz vloge ne izhaja, da bi prosilec vložil zahtevo v imenu občinske svetnice, gospe ... .
IP je dne 22. 4. 2015 z organom opravil telefonski pogovor. Organ je pojasnil, da so bil kandidati imenovani na mesta predstavnikov občine v organih javnih zavodov na seji občinskega sveta dne 10. 2. 2015. Na prošnjo IP je organ dne 22. 4. 2015 posredoval tudi sklepe, s katerimi je na omenjeni seji predstavnike imenoval.
Za ugotovitev, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je IP naslovil dopis na gospo …, ki je v dopisu z dne 9. 5. 2015 potrdila, da zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vlaga kot fizična oseba.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP se najprej opredeljuje do navedb prosilke. Prosilka v pritožbi zatrjuje kršitev več pravic, ki izhajajo iz položaja občinskega svetnika in jih določa Poslovnik občinskega sveta Občine Ljutomer. Navaja, da je organ s svojim ravnanjem določenim občinskim svetnikom onemogočal normalno delovanje na javni seji občinskega sveta. IP pojasnjuje, da deluje kot pritožbeni organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Dostop do informacij javnega značaja je ustavna pravica, ki jo konkretizira ZDIJZ, ki omogoča dostop do informacij javnega značaja pod splošnimi pogoji vsakomur, ne glede na njegov položaj oziroma pravni ali dejanski interes. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi poimenoval. Vprašanje, če gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti, pa je odvisno od izpolnjevanja kriterijev, da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga in se nahaja v materializirani obliki in od pravilne uporabe izjem v konkretnem primeru. Ker je v obravnavanem postopku, prosilka svoj zahtevek z dne 6. 2. 2015, naslovila kot »Zahtevek za informacije javnega značaja«, IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je obravnaval zahtevo prosilke kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po postopku, ki ga predpisuje ZDIJZ. Glede morebitnega dostopa do informacij, do katerih lahko dostopajo občinski svetniki na podlagi poslovnika občinskega sveta in ki lahko dopušča tudi širše možnosti seznanitve z informacijami, kot to dopušča ZDIJZ, pa se IP v tem postopku ne more opredeljevati, ker za to, kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja, ni pristojen.
Glede navedb organa, da se v konkretnem primeru postavlja vprašanje ali je bila pritožba vložena po upravičeni osebi, je IP za zadostitev zahteve iz 49. člen ZUP, na podlagi katere mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, preveril, v čigavem imenu je prosilka vložila svojo zahtevo. Prosilka je v dopisu z dne 9. 5. 2015 navedla, da v konkretnem postopku zahteve za dostop do informacij javnega značaja, nastopa kot fizična oseba. IP je iz spisovne dokumnetacije ugotovil, da je bila izpodbijana odločba vročena prosilki na njen domači naslov, zato IP ne vidi razloga, da ne bi sledil navedbam prosilke, da vlogo za dostop do informacij javnega značaja vlaga kot fizična oseba.
IP nadalje ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je ob odstopu pritožbe IP tudi posredoval. Ker v predmetni zadevi tudi ni sporno, da je informacija nastala v zvezi z delovanjem organa, je IP ugotovil, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja, zato je v nadaljevanju presojal, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.
Glede izjeme varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ):
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ugotovil, da presojani dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov (ime, priimek, naslov bivališča, želeno mesto za katero je posameznik kandidiral, osebne izkušnje kandidatov, datum in kraj vstavljanja vloge in podpis) in presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z osebnimi podatki neimenovanih kandidatov IP ni našel pravne podlage, da se jih lahko posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz navedenega razloga je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na zahtevo za dostop do prijavnih obrazcev neuspešnih prijav (torej prijav kandidatov, ki niso bili imenovani), zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
IP je nadalje ugotavljal, ali osebni podatki, ki izhajajo iz prijavnih obrazcev v svete zavodov imenovanih kandidatov, predstavljajo varovane osebne podatke. Pri tem je treba poudariti, da je v tem primeru IP presojal možnost dostopa do tistih prijavnih obrazcev kandidatov, na podlagi katerih so bili ti kandidati tudi imenovani v svete oziroma upravne odbore javnih zavodov, ne pa dostopa do morebitnih drugih prijavnih obrazcev, s katerimi so ti kandidati morebiti kandidirali za drug javni zavod, kamor pa niso bili imenovani (če bi na primer imenovani kandidat vložil kandidature za sodelovanje v različnih javnih zavodih). Da bi IP ugotovil, ali je osebne podatke članov javnih zavodov dopustno razkriti, je najprej ugotavljal, ali članstvo v svetu oziroma v upravnem odboru javnega zavoda predstavlja razlog za dostop do informacije javnega značaja, na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Omenjena pravna podlaga omogoča razkritje osebnih podatkov, če so ti povezani z delom javnega uslužbenca, opravljanjem javne funkcije, oziroma porabo javnih sredstev. Namen določbe 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma funkcije javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu, ki izvaja javnopravne naloge. Razlog za navedeno tolmačenje, izhaja tudi iz namena ZDIJZ po zagotavljanju nadzora javnosti nad delovanjem javnih institucij. Javni zavodi, kot so vrtci, šole, zdravstveni domovi, itd., katerih ustanovitelj je občina, na lokalnem nivoju zagotavljajo opravljanje negospodarskih javnih služb. Slednje prek upravljanja z javnimi sredstvi zagotavljajo dostopnost do storitev, ki iz različnih razlogov ne morejo ali ne smejo biti podvržene tržnim pogojem. Učinkovito delovanje navedenih institucij je v interesu javnosti tako zaradi pomena storitev, kot tudi zaradi nadzora nad smotrno porabo javnega denarja. Na podlagi navedenega nujno izhaja tudi potreba javnosti po nadzoru dela navedenih institucij, ki pa jo zagotavlja ZDIJZ. Iz navedene 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ izhaja, da osebni podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, predstavljajo t. i. nevarovane osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti. Nobenega dvoma pri tem ni, da so osebe, zaposlene v javnih zavodih, na podlagi 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), javni uslužbenci, njihovi osebni podatki pa zaradi navedene doktrine pričakovane zasebnosti, ki služi tudi nadzorstveni funkciji javnosti nad delom javne uprave, predstavljajo nevarovane osebne podatke. V še večji meri, pa se kaže upravičenost, da poseg v svojo zasebnost pričakujejo osebe, ki sodelujejo v kolektivnih organih javnega zavoda, kot je svet zavoda, ki pomembno določajo usmeritve za delovanje javnih zavodov. Na podlagi 30. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve. Naloge svetov in upravnih odborov javnih zavodov so podrobno opredeljene tudi v področni zakonodaji in drugih predpisih. Ker zaradi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, v skladu z utrjeno sodno in upravno prakso, javni uslužbenec lahko pričakuje poseg v svojo zasebnost v zvezi z opravljanjem svoje funkcije je mogoče sklepati, da povedano še toliko bolj velja za člane svetov oziroma upravnih odborov javnih zavodov, ki opravljajo pomembne javne naloge. Iz navedenega razloga IP ugotavlja, da je osebne podatke imenovanih članov svetov in upravnih odborov javnih zavodov, dopustno razkriti vsaj v meri, kot se je vzpostavila praksa za javne uslužbence - glede njihovega imena, naziva in tistih delov iz uspešne prijave na svojo funkcijo, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno funkcijo. Iz navedenega razloga je IP v nadaljevanju presojal, v kakšni meri je dopustno razkriti prijavne obrazce imenovanih kandidatov za predstavnike Občine Ljutomer v svetih in upravnih odborih javnih zavodov.
Osebni podatki, ki jih je organ dolžan razkriti in izhajajo iz prijavnih obrazcev izbranih kandidatov, se nanašajo na podatke o imenu, priimku in pogojih, ki jih je moral posamezni izbrani kandidat oziroma kandidatka izpolnjevati za imenovanje za predstavnika občine v svetu oziroma upravnem odboru javnega zavoda. Pogoji za imenovanje izhajajo iz javnega poziva in se nanašajo na (1) stalno prebivališče na območju občine, (2) članstvo v največ dveh organih javnih zavodov hkrati ter (3) da kandidat ni v poslovnem razmerju z javnim zavodom za katerega kandidira, kot dobavitelj blaga ali storitev, vključujoč svetovalne in revizorske storitve. IP je po pregledu vloženih kandidatur izbranih kandidatov (Priloga 1 Javnega poziva – Obrazec za prijavo) ugotovil, da iz njih izhajajo omenjeni podatki, ki bi jih na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, organ moral razkriti. Konkretno je ugotovil, da bi moral organ, za vsakega imenovanega kandidata, pod pogoji delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), razkriti naslednje podatke:
- Pod točko I (Osebni podatki) je organ dolžan razkriti imena in priimke imenovanih kandidatov in naslove njihovega stalnega prebivališča v delu, ki se nanaša na poštno številko in kraj, iz česar se vidi, da kandidat izpolnjuje pogoj stalnega prebivanja na območju občine. Nadalje pa je organ, pod točko I, dolžan prekriti podatke, ki izkazujejo ulico in hišno številko stalnega prebivališča imenovanega kandidata ter stopnjo in smer izobrazbe, saj ti podatki ne izkazujejo pogojev iz javnega poziva in zato niso povezani z opravljanjem javne funkcije.
- Pod točko II (Svet zavoda, v katerem želim sodelovati) je organ dolžan razkriti dokumente v delu, kjer je kandidat obkrožil javni zavod, za katerega je vložil svojo kandidaturo, saj je iz tega razvidno, da je kandidat v resnici tudi kandidiral za mesto, na katero je bil kasneje imenovan, kar je po mnenju IP, podatek povezan z opravljanjem javne funkcije. V preostalem delu, kjer so kandidati navedli svoje izkušnje s področja dela javnega zavoda in druge lastnosti, pa IP ugotavlja, da te navedbe ne predstavljajo neposrednega pogoja za imenovanje na javno funkcijo in zato niso v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je odločil, da mora organ te informacije prekriti.
- Pod točko III (Izjava kandidata), pa mora organ razkriti podpis kandidata in datum podpisa izjave. Podpis po eni strani jamči za izpolnjevanje pogojev iz javnega poziva, ki se nanašajo na prepoved sočasnega članstva v več kot dveh svetih javnih zavodov in prepoved poslovnega sodelovanja z javnim zavodom, kjer imenovani kandidat postane član.
Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil obstoj izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ni upošteval določbe 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ) in izpodbijano odločbo organa delno odpraviti. IP je, na podlagi 1. odstavka 252. čl. ZUP, sam rešil zadevo v delu, v katerem je ugodil pritožbi na način, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Mojca Prelesnik, univ. dip. prav.
informacijska pooblaščenka