prosilka - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
+ -Številka: 090-106/2015
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Mediji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala imena in priimke članov invalidskih komisij ter vrsto njihove izobrazbe oziroma specializacije. Organ ji je zahtevo zavrnil iz razloga obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. V odločbi s katero je odločil o pritožbi je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da invalidske komisije sestavljajo izvedenci, ki so bodisi zdravniki izvedenci, bodisi strokovnjaki nemedicinske stroke, ki opravljajo delo kot javni uslužbenci oziroma izvajajo javno funkcijo, zato je razkritje njihovih osebnih podatkov na podlagi 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ dopustno. ODLOČBA:Številka: 090-106/2015/4
Datum: 11. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010 - ZSFCJA, 90/2010 - odl. US, 87/2011 - ZAvMS in 47/2012, v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) ter prvega in drugega 251. člena ZUP, o pritožbi 24ur.com, po novinarki Nini Šašek Kocbek, Kranjčeva 26, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 10. 4. 2015, zoper odgovor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 13. 3. 2015 in z dne 10. 4. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi. Odgovor organa z dne 13. 3. 2015 in 10. 4. 2015 se delno odpravi in se odloči, da je organ dolžan prosilki v roku pet (5) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo preglednice »Izvedenci zavoda na dan 1. 4. 2015«, iz katere so razvidna imena in priimki vseh članov invalidskih komisij, in sicer:
o 2. stolpec – priimek in ime,
o 3. Stolpec – strokovna izobrazba,
o 4. Stolpec – specializacija.
2. V delu, ki se nanaša na izobrazbo strokovnjakov nemedicinske stroke - poklic (5. stolpec preglednice), se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 12. 3. 2015 organu zastavila novinarsko vprašanje glede razkritja imen in priimkov izvedencev članov invalidskih komisij ter vrste njihove izobrazbe za posameznega člana invalidskih komisij pri organu (vrsta specializacije zdravnikov in vrsta strokovne izobrazbe strokovnih izvedencev):
- Prosila bi vas za imena zdravnikov in strokovnjakov, ki so člani invalidskih komisij ter predsedniki teh komisij, ter katero področje obvladajo oziroma je področje njihove specializacije.
Na zastavljeno vprašanje je organ podal odgovor dne 13. 3. 2015, v katerem se je omejil na zahtevane informacije po imenih in priimkih članov invalidskih komisij in zavrnil dostop do teh podatkov, ker naj bi šlo za varovane osebne podatke po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).
Prosilka je dne 9. 4. 2015 na organ ponovno naslovila vprašanje v zvezi s posredovanjem imen in priimkov članov invalidskih komisij pri organu:
- Zanima me, ali mi boste posredovali podatke, kdo vse sestavlja invalidske komisije ZPIZ
Organ je dne 10. 4. 2015 prosilki odgovoril, da so se glede imen in priimkov članov invalidskih komisij opredelili že v odgovoru z dne 13. 3. 2015 ter da ji v skladu z določili ZVOP-1 teh ne smejo posredovati, ker bi po njihovem mnenju to pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.
Prosilka je v pritožbi povzela svojo komunikacijo z organom in navedla, da bi po njenem mnenju organ moral razkriti zahtevane podatke, saj so zahtevani podatki glede imen in priimkov ter vrste izobrazbe posameznih članov invalidskih komisij, zaradi financiranja invalidskih komisij iz javnih sredstev, javni. Dodatno pa je prosilka zahtevala še podatke o tem, koliko je posamezni član invalidske komisije v letu 2014 pri organu zaslužil.
IP je od organa prejel pritožbo skupaj s prepisom novinarskih vprašanj z dne 12. 3. 2015 in 9. 4. 2015 ter odgovorov organa na zastavljena novinarska vprašanja z dne 13. 3. 2015 in 10. 4. 2015.
Ker je IP ugotovil, da ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajale informacije, ki jih je prosilka zahtevala, je na organ naslovil poziv za dostavo dokumentov z dopisom, ki ga je organ prejel dne 24. 4. 2015. Dne 5. 5. 2015 je IP od organa prejel zahtevan dokument – preglednico, iz katere izhajajo imena in priimki izvedencev pri organu, njihova strokovna izobrazba, specializacija, poklic in vrsta izvedenca.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je zavrnilni odgovor organa z dne 13. 3. 2015, v skladu z osmim odstavkom 45. člena Zmed, štel kot odločbo in pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo ter kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP je pri pregledu pritožbe ugotovil, da je prosilka z dodatno zahtevo za podatke o zaslužku članov invalidskih komisij v letu 2014 v pritožbi razširila svoje prvotno vprašanje, zato njena zahteva v zvezi z zaslužki članov invalidskih komisij ne more biti predmet tega postopka. To zahtevo lahko obravnava samo organ, kot novo vprašanje, na podlagi četrtega odstavka 45. člena Zmed.
1. Ali zahtevana informacija izhaja iz dokumenta ?
Pritožba zoper odločbo, s katero je organ zavrnil odgovor na vprašanje medija, je dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Organ je na poziv za dostavo dokumentov z dne 23. 4. 2015, dne 4. 5. 2015 posredoval dokument – preglednico, iz katere izhajajo informacije o imenih in priimkih ter vrsti in stopnji izobrazbe izvedencev, ki oblikujejo invalidske komisije.
IP uvodoma pojasnjuje, da člani invalidskih komisij, na katere se nanaša zahteva prosilke, delujejo, skladno z drugim odstavkom 181. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C; v nadaljevanju ZPIZ-2), v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje. Invalidske komisije se oblikujejo po imenovanih izvedencih, ki dajejo izvedenska mnenja v primerih, kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, to potrebno. Izvedence imenuje pristojni organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Imenovani izvedenci so uvrščeni v seznam izvedencev, ki lahko sodelujejo v invalidskih komisijah. Invalidske komisije ne delujejo v stalni sestavi, vendar so glede na obseg dela in druge organizacijske potrebe organa oblikovane na podlagi seznama izvedencev. Čeprav iz vprašanja prosilke neposredno ne izhaja, da želi pridobiti informacije o izvedencih, ki lahko sodelujejo v invalidskih komisijah, pa IP ugotavlja, da glede na dejstvo, da invalidske komisije ne delujejo v stalni sestavi, lahko v skladu z načelom široke interpretacije pri uresničevanju človekovih pravic, štejemo, da je prosilka zahtevala aktualni seznam vseh izvedencev, ki lahko sestavljajo posamezno invalidsko komisijo za konkretni primer. V nasprotnem primeru bi namreč iz vprašanja prosilke morala izhajati vsaj področna oziroma časovna opredelitev dela invalidskih komisij, česar pa niti iz vprašanja z dne 13. 3. 2015, niti iz vprašanja z dne 9. 4. 2015, ne izhaja.
Na podlagi poziva na dostavo dokumentov, ki se nanašajo na zadevo, je IP od organa prejel preglednico, ki izkazuje seznam izvedencev, ki lahko tvorijo invalidske komisije v konkretnem primeru. Preglednica je sestavljena iz šestih stolpcev, iz katerih izhajajo informacije, kot sledi: zaporedna številka izvedenca (1. stolpec); ime in priimek izvedencev (2. stolpec); stopnja strokovne izobrazbe (3. stolpec); specializacija (4. stolpec); poklic (5. stolpec); vrsta izvedenca (6. stolpec). Iz pridobljenega dokumenta torej nedvomno izhajajo vsi podatki, ki jih je zahtevala prosilka, to so – imena in priimki ter vrsta in smer izobrazbe izvedencev, ki so lahko člani invalidskih komisij. IP ugotavlja, da iz posredovanega dokumenta, poleg zahtevanih informacij, izhajajo tudi druge informacije – zaporedna številka (1. stolpec), območna opredelitev krajev in področna opredelitev stopnje invalidske komisije (2. stolpec) in vrsta izvedenca (6. stolpec). Ker glede navedenih informacij prosilka ni vložila zahteve in tudi ne pritožbe, o razkritju teh podatkov IP ni odločal. Organ mora zato prosilki posredovati le podatke iz predmetnega dokumenta v mejah njenega zahtevka, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
2. Ali dokument predstavlja informacijo javnega značaja?
IP je nadalje presojal, ali posredovani dokument predstavlja informacijo javnega značaja, ki je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Za opredelitev informacije javnega značaja so torej pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.
IP ugotavlja, da posredovana preglednica, nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki izpisa iz informatizirane zbirke podatkov in je v posesti organa. Gre torej za informacije, s katerimi organ razpolaga in ki se nahajajo v materializirani obliki, obenem pa tudi izvirajo iz delovnega področja organa. Delovno področje organa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi.
Iz prvega odstavka 181. člena ZPIZ-2 izhaja, da kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda. Za izvajanje teh nalog drugi odstavek 181. člena ZPIZ-2 določa, da izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Za potrebe delovanja invalidskih komisij, Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 60/13 s sprem. in dop.; v nadaljevanju Pravilnik) določa različne organizacijske pristojnosti, iz katerih logično izhaja potreba po uporabi posredovanega dokumenta, ki predstavlja seznam izvedencev iz katerih se oblikujejo invalidske komisije, ki odločajo v konkretnem primeru. Na podlagi povedanega IP ugotavlja, da je posredovani dokument organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, zato se v smislu 4. člena ZDIJZ šteje, da izpolnjuje pogoj, da dokument izvira iz delovnega področja organa.
Ker je IP ugotovil, da podatki iz preglednice izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal še, ali katerikoli del navedenih informacij morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. IP je posebej preučil, ali utegnejo podatki iz zahtevane odločbe, kakor v zavrnilni odločbi zatrjuje organ, predstavljati izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek).
3. Obstoj izjeme varstva osebnih podatkov
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, je IP najprej presojal, ali so izpolnjeni kriteriji iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1). Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Podatki o imenu in priimku ter vrsti izobrazbe določene fizične osebe nedvomno sodijo med osebne podatke v smislu ZVOP-1.
Ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, pa se v skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali so glede zahtevanih informacij izpolnjeni pogoji iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pod katerimi je osebne podatke kljub izjemi iz 3. alineje prvega odstavka 6. člena, dopustno razkriti.
4. Obstoj izjem od izjeme varstva osebnih podatkov (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ)
a. Ali je osebne podatke izvedencev dopustno razkriti ?
Iz prvega odstavka 5. člena Pravilnika izhaja, da je za izvedenca lahko imenovan zdravnik specialist ustrezne usmeritve z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije in strokovnjak nemedicinske stroke z najmanj visoko izobrazbo, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali samozaposlen, z najmanj dveletnimi strokovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po ZPIZ-2 in drugih predpisih s področja socialne varnosti in invalidskega varstva. Iz navedenega torej izhaja, da so imenovani izvedenci lahko zdravniki in nemedicinski strokovnjaki. Nadalje drugi odstavek 5. člena Pravilnika določa, da je lahko za predsednika invalidske komisije imenovan zdravnik specialist, praviloma specialist medicine dela, ki ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj v svoji specialistični dejavnosti in je redno zaposlen pri Zavodu (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Tretji odstavek 5. člena Pravilnika pa še določa, da se izvedenca s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja izbere in imenuje praviloma izmed delavcev, zaposlenih pri organu. Iz navedenih določb izhaja, da mora biti predsednik invalidske komisije vedno zdravnik, ki je redno zaposlen pri organu. Za nemedicinskega strokovnjaka z izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po ZPIZ-2, pa se skladno s tretjim odstavkom 5. člena Pravilnika, praviloma določi osebo, ki je zaposlena pri organu. Iz 18. člena Pravilnika nadalje izhaja, da izvedenci, ki so redno zaposleni pri organu, opravljajo svoje delo izvedenca v rednem delovnem času, izven rednega delovnega časa pa le, če tega ni mogoče zagotoviti s prerazporeditvijo rednega delovnega časa oziroma iz drugih utemeljenih razlogov. Na podlagi navedenih določb IP sklepa, da imenovani izvedenci, ki so zaposleni pri organu, opravljajo naloge izvedencev v okviru svojih delovnih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Ker so zaposleni pri organu v smislu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) javni uslužbenci, delo izvedencev, ki ga opravijo v okviru svoje zaposlitve pri organu, predstavlja delo javnih uslužbencev. Posledično pa tudi podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo informacije javnega značaja, ki jih je dopustno razkriti.
Nadalje IP ugotavlja, da so lahko izvedenci tudi osebe, ki dela izvedenca ne opravljajo v okviru svojih delovnopravnih obveznosti kot javni uslužbenci. Slednje velja tako za izvedence, ki niso zaposleni pri organu, kot tudi za zaposlene pri organu, ki v smislu 18. člena Pravilnika, opravijo delo izvedenca izven rednega delovnega časa. Kljub temu pa je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustno razkriti tudi osebne podatke, ki so v povezavi z opravljanjem javne funkcije. V konkretnem primeru je IP na stališču, da člani invalidskih komisij opravljajo javno funkcijo v smislu določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz ZPIZ-2 izhaja več zakonskih pristojnosti, na podlagi katerih so izvedenci vključeni v postopek odločanja o pravicah upravičencev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako na primer v skladu s 181. členom ZPIZ-2, kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda. Nadalje prvi odstavek 102. člena ZPIZ-2 določa, da mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda. Skladno z osmim odstavkom 181. člena ZPIZ-2, izvedenski organi dajejo izvedenska mnenja, med drugim, tudi o vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic po drugih predpisih. Iz navedenega torej izhaja, da so izvedenski organi na podlagi zakonskih pooblastil dolžni podati mnenja, na podlagi katerih v konkretnem upravnem postopku temelji odločitev organa odločanja. Izvedenski organi torej sodelujejo v konkretnih postopkih odločanja o pravicah in obveznostih zavarovancev. Za preverjanje pravilnosti izdanih mnenj invalidskih komisij, je v postopku odločanja o pritožbi oziroma v določenih primerih o reviziji, na drugi stopnji, vključena invalidska komisija II. stopnje. Izven predvidenih možnosti, pa podanega mnenja invalidske komisije ni dopustno preverjati in spreminjati. Iz navedenega izhaja obvezujoča narava mnenj invalidskih komisij v postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, ki izhajajo iz ZPIZ-2. Slednje pa vlogo izvedenskih mnenj v konkretnih upravnih postopkih postavlja bližje oblastnemu odločanju, kot pa podaji izvedenskega mnenja, za namen dokazovanja dejstev v upravnem postopku. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da invalidske komisije zaradi svojih pristojnosti, ki izhajajo iz ZPIZ-2, opravljajo javnopravne naloge in zato izvajajo javno funkcijo v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično pa je osebne podatke članov invalidskih komisij, ki so v povezavi z izvajanjem javne funkcije, dopustno razkriti.
b. Vrste osebnih podatkov, ki jih je dopustno razkriti
V nadaljevanju je IP preveril, ali zahtevani podatki predstavljajo podatke, ki jih je v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustno razkriti. Prosilka je od organa zahtevala imena in priimke članov invalidskih komisij ter stopnjo in smer njihove izobrazbe. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997 - III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, št. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Podobno velja tudi za opravljanje javne funkcije, kjer so posamezniki izbrani na podlagi splošnih pogojev, ki naj bi zagotavljali kompetentnost za opravljanje javnopravnih nalog, še posebej v primeru, ko iz javnopravnih nalog izhaja potreba po strokovni oceni, kot to izhaja iz dela invalidskih komisij.
Na podlagi povedanega IP ugotavlja, da je razkritje imen in priimkov izvedencev, na podlagi 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustno.
Za presojo, ali je v konkretnem primeru dopustno razkriti tudi stopnjo in smer izobrazbe, pa je IP preverjal pogoje za imenovanje izvedencev, ki izhajajo iz omenjenega Pravilnika. IP je ugotovil, da se pogoji za imenovanje izvedencev razlikujejo glede na to, ali gre za zdravnike izvedence, oziroma za izvedence nemedicinske stroke. Za imenovanje zdravnika izvedenca Pravilnik v prvem odstavku 5. člena pravi, da je za izvedenca lahko imenovan zdravnik specialist ustrezne usmeritve z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije, z najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami v svoji specialistični dejavnosti, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali je samozaposlen. Iz drugega odstavka 6. člena Pravilnika nadalje izhaja, da mora biti za pridobitev izvedenca objavljen javni razpis, iz katerega izhajajo pogoji za imenovanje izvedenca, ki med drugim vsebujejo tudi zahtevano »specialnost izvedenca«. Na podlagi povedanega IP ugotavlja, da je pogoj za imenovanje zdravnika izvedenca, »specializacija ustrezne usmeritve«, kar pomeni, da je v konkretnem primeru vrsta specializacije pogoj za imenovanje na položaj izvedenca. Posledično torej vrsta specializacije predstavlja podatek, ki ga je v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustno razkriti.
Za izvedenca strokovnjaka nemedicinske stroke, pa prvi odstavek 5. člena Pravilnika, zahteva, da ima najmanj visoko izobrazbo, da je praviloma v rednem delovnem razmerju ali samozaposlen, z najmanj dveletnimi strokovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po ZPIZ-2 in drugih predpisih s področja socialne varnosti in invalidskega varstva. Na podlagi navedenega se torej za izvedenca nemedicinske stroke zahteva visoka strokovna izobrazba, pri tem pa ni pomembno, katere vrste izobrazbo ima v konkretnem primeru izvedenec. Na podlagi Pravilnika se namreč kompetentnost za izvajanje nalog izvedenca nemedicinske stroke, zagotavlja z dvoletnimi strokovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po ZPIZ-2 in drugih predpisih s področja socialne varnosti in invalidskega varstva. Posledično IP zaključuje, da je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za strokovnjake nemedicinske stroke, dopustno razkriti samo stopnjo njihove izobrazbe, ne pa tudi smeri njihove poklicne usmeritve. Ker iz posredovane preglednice, iz 5. stolpca, izhaja tudi poklic, kjer je razvidna strokovna usmeritev izvedencev nemedicinske stroke, IP ugotavlja, da tega stolpca v konkretnem primeru ni dopustno razkriti. IP je iz zgoraj navedenega razloga pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na smer izobrazbe izvedencev nemedicinske stroke, zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi zgornjih argumentov in citiranih pravnih podlag je IP pritožbi prosilke v delu, ki ga ni zavrnil, ugodil in odločbo organa delno odpravil, ter na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP delno sam dopolnil postopek in odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, delno pa na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka