dekorativna slika

prosilec - JKP Čista narava d.o.o.

+ -
Datum: 13.07.2015
Številka: 090-104/2015
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK: Prosilec je zahteval dostop do zapisnikov sej nadzornega odbora organa. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da se zapisniki nanašajo le na njegovo tržno dejavnost, da ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ in da bi z njihovim razkritjem prišli do motenj v delovanju organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zavezanec tako na podlagi 1. člena ZDIJZ (kot izvajalec javne službe) in na podlagi 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100 % lasti občine). Nadalje je ugotovil, da se zahtevani zapisniki v določenih delih nanašajo tudi na izvajanje gospodarskih služb, za opravljanje katerih je bil organ ustanovljen, in je (ob odstotnosti izjem od prostega dostopa) prosilcu treba omogočiti delni dostop do zapisnikov. Organ ni onkraj dvoma izkazal, da bi z razkritjem zapisnikov nastale motnje pri njegovem delovanju.ODLOČBA:
Številka: 090-104/2015/4Datum: 14. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/15-Odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi …………… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 3. 2015, zoper odločbo Javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o., Tešanovci 20, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju: organ), št.   čn 061-2015 z dne 18. 3. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja O D L O Č B O:1.     Pritožbi prosilca se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa št. čn 061-2015 z dne 18. 3. 2015 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih delov naslednjih zapisnikov sej nadzornega odbora organa, pri čemer mora v vsakem od zapisnikov prekriti vsa imena in priimke, in sicer:- v zapisniku 9. seje z dne 11. 2. 2013 besedilo pod Ad/5;- v zapisniku 10. seje z dne 26. 2. 2013 besedilo 4., 5. in 6. odstavka pod Ad/4 in 1. odstavka pod Ad/5;- v zapisniku 11. seje z dne 14. 3. 2013 besedilo 2., 4. in 5. odstavka pod Ad/3 in 1. in 2. odstavka pod Ad/4;- v zapisniku 13. seje z dne 11. 12. 2013 zadnji odstavek pod Ad/4 na strani 2;- v zapisniku 14. seje z dne 25. 2. 2014 besedilo sklepa 53, besedilo 2. do vključno 8. odstavka pod Ad/5 ter besedilo 1. odstavka pod Ad/6;- v zapisniku 15. seje z dne 8. 4. 2014 besedilo pod Ad/2, besedilo 2. do vključno 5. ter 9. in 10. odstavka pod Ad/3, odstavek, ki sledi sklepu 57, ter 3. in 4. odstavek pod Ad/4;- v zapisniku 16. seje z dne 15. 5. 2014 besedilo 1. ter 3. do vključno 13. odstavka pod Ad/3;-  v zapisniku 17. seje z dne 24. 9. 2014 besedilo 2. odstavka pod Ad/2, pod Ad/3 besedilo 2. In 3. odstavka ter 1., 2. in 4. do vključno 7. alineje 4. odstavka, besedilo sklepov 62, 64 in 65 ter besedilo pod »Točka F«. 2.     V preostalih delih (to je glede delov zapisnikov, ki jih organu ni treba posredovati v skladu s prejšnjo točko izreka, in imen in priimkov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka prekriti) se pritožba prosilca zavrne.3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 24. 11. 2014 od organa zahteval, da mu posreduje kopije zapisnikov vseh sej nadzornega sveta organa, ki so bile sklicane v letih 2013 in 2014. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. čn 018/2014, ki jo je IP z odločbo št. 090-42/2015/2 z dne 18. 2. 2015 odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ je v ponovljenem postopku zahtevo prosilca z odločbo št. čn 061-2015 z dne 18. 3. 2015 ponovno v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da poleg dejavnosti, ki jih izvaja kot obvezno gospodarsko javno službo, izvaja tudi tržno dejavnost, ki je v letu 2013 predstavljala 55 % vseh njegovih prihodkov. Navedel je, da je v Register zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju: RZIJZ) vpisan od 5. 10. 2014 na podlagi 3.b člena ZDIJZ  kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ugotovil je, da se prosilčeva zahteva ne nanaša neposredno na izvajanje javne službe, ampak so v zahtevanih zapisnikih nadzornega sveta predvsem podatki o njegovi tržni dejavnosti, ki pa niso informacije javnega značaja. Ugotovil je tudi, da zapisniki ne predstavljajo informacij, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 4.a členu, pač pa dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma dejavnosti.Prosilec je dne 30. 3. 2015 zoper odločbo organa št. čn 061-2015 z dne 18. 3. 2015 vložil pritožbo, v kateri se ni strinjal z odločbo, ker je organ ves čas obstoja v 100 % lasti Občine Moravske Toplice, kar pomeni, da je v javni lasti in uporablja javna sredstva. Poraba javnih sredstev ne more biti nikoli poslovna skrivnost in imamo vsi pravico vedeti, kje, kako in zakaj se ta sredstva (u)porabljajo, kako se z njimi upravlja in ali so organi, kot je nadzorni svet, opravili svoje delo nadzora nad poslovanjem in porabo javnih sredstev. Navedel je, da pri organu ni bilo statusnih sprememb ves čas njegovega obstoja, zato razlikovanje na obdobje pred in po letu 2014 ni utemeljeno. Menil je, da organ z zavrnitvijo njegove zahteve prikriva dejansko stanje in nepravilnosti pri svojem poslovanju. IP je po pozivu od organa prejel 9 zapisnikov sej nadzornega odbora organa in Statut organa.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru primarno sporno, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le na podlagi prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ (kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) ali je zavezan tudi na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (kot pravna oseba javnega prava oziroma kot izvajalec javne službe). IP je ugotovil, da je organ zavezanec na obeh pravnih podlagah, ne glede na to, da je v RZIJZ vpisan le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.ZDIJZ v petem odstavku 3.a člena vzpostavlja zakonsko (sicer izpodbojno) domnevo, da je pravna oseba, ki je vpisana v RZIJZ, zavezanec po ZDIJZ. To pa ne pomeni, da velja tudi obratna domneva – torej, če organ ni vpisan v RZIJZ ali je vpisan le kot zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ, to ne pomeni, da ni zavezanec po ZDIJZ oziroma ni zavezanec tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ. Občina Moravske Toplice je organ ustanovila z Odlokom o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o. (Ur. l. RS št. 26/97 in 41/97; v nadaljevanju: Odlok o ustanovitvi), in sicer za opravljanje dejavnosti iz tega odloka kot gospodarskih javnih služb. Organ torej vse dejavnosti, ki jih opravlja, opravlja kot gospodarske javne službe, pri čemer lahko ustanovitelj (občina) s sklepom izvzame posamezno dejavnost gospodarskih javnih služb iz javnega podjetja in zagotovi drugo obliko izvajanja javne službe (4. člen Odloka). Enako določbo vsebuje tudi Statut organa (17. člen Statuta). Organ ni predložil nobenega sklepa ustanovitelja, ki bi izvzemal katerokoli od dejavnosti, ki jih organ opravlja v skladu z Odlokom.Po ustaljeni praksi IP (npr. odločbe IP št. 090-95/2010/4 z dne 24. 6. 2010, št. 090-63/2010/16 z dne 9. 6. 2010, št. 090-62/2010/8 z dne 4. 6. 2010) je javno podjetje, ki je izvajalec javne službe, nedvomno zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer informacije javnega značaja predstavljajo tiste informacije, ki izvirajo iz dejavnosti, ki jo organ izvaja kot javno službo. Povedano drugače, organ je po ZDIJZ prosilcem dolžan posredovati tiste informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih dejavnosti organa. Po ZDIJZ je namreč  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog, oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. IP je že z odločbo št. 090-176/2013/6 z dne 3. 9. 2013, t. j. pred sprejemom ZDIJZ-C, s katerim se je uveljavila določba 1.a člena ZDIJZ, ugotovil, da je organ zavezanec na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Še več, takrat vprašanje zavezanosti organa v pritožbenem postopku sploh ni bila sporna, pri čemer se od takrat relevantno dejansko (dejavnosti in statut organa) in pravno stanje (1. člen ZDIJZ) ni spremenilo.V skladu z Odlokom o ustanovitvi (4. člen) in Statutom (17. člen) organ kot javno službo izvaja naslednje dejavnosti:1a. oskrba s pitno vodo,2a. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,3a. ravnanje s komunalnimi odpadki,4a. odlaganje komunalnih odpadkov,5a. javna snaga in čiščenje javnih površin,6a. urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih in drugih javnih površin,7a. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov,8a. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov, poti in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,9a. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih naprav,10a. upravljanje z javnimi objekti in površinami,11a. upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih.1b. prevoz blaga v cestnem prometu,2b. gradnja hidrogradbenih objektov (cevovodov, vodovodov, kanalizacij),3b. gradnja drugih objektov - nizkogradnje - rekonstrukcije in popravila,4b. zaključna in obrtna dela v gradbeništvu,5b. vzdrževanje in gradnja prometnih objektov,6b. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,7b. vzdrževanje in upravljanje infrastrukturnih in drugih javnih objektov - tržnic, igrišč, parkirišč, postajališč, sanitarij, kolesarnic ipd.,8b. oskrba industrijskih porabnikov z vodo in oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,9b. krasitev naselij,10b. plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,11b. gradnja objektov nizkih gradenj in športnih objektov ter rušenje objektov in zemeljska dela ter druga gradbena dela,12b. vzdrževanje športno rekreacijskih objektov,13b. sejemska dejavnost in dejavnost tržnic,14b. postavljanje reklamnih objektov,15b. deratizacija in dezinfekcija ter zdravstveni nadzor nad pitno vodo iz lokalnih virov,16b. urejanje prometne signalizacije;17b. upravljanje gramoznic,18b. zimska služba,19b. opravljanje javnega potniškega prometa,20b. upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov,21b. oskrba z zemeljskim plinom in toplotno energijo iz lokalnega omrežja,22b. izdelava kompletne tehnične in tehnološke dokumentacije za vse vrste visokih in nizkih gradenj.IP se je z vpogledom v zahtevanih 9 zapisnikov prepričal, da ti ne sodijo v celoti v področje izvajanja javne službe, ampak le v delih kot to izhaja iz naslednje tabele:

Zapisnik

Del zapisnika

Točka 4. člena Odloka oz. 17. člena Statuta

9. seje z dne 11. 2. 2013

Ad/5

18b

10. seje z dne 26. 2. 2013

4., 5. in 6. odst. Ad/4

5a, 8a, 18b

 

1. odst. Ad/5

18b

11. seje z dne 14. 3. 2013

2. odst. Ad/3

20b

 

4. odst. Ad/3

2a, 9a, 2b

 

5. in 6. odst. Ad/3

11a

 

1. odst. Ad/4

18b

 

2. odst. Ad/4

16b

13. seje z dne 11. 12. 2013

zadnji odst. pod Ad/4 na strani 2

1a, 2a, 8b

14. seje z dne 25. 2. 2014

Sklep 53

ZJN-2

 

2. odst. Ad/5

6b

 

3. do vključno 7. odst. Ad/5

3a, 4a,5a, 6b

 

8. odst. Ad/5

18b

 

1. odst. Ad/6

1a, 2a, 9a, 2b, 8b, 15b

15. seje z dne 8. 4. 2014

Ad/2

popravek 2. odstavka Ad/5 zapisnika 14. seje

 

2. odst. Ad/3

2b

 

3. odst. Ad/3

8a, 3b, 5b

 

4. odst. Ad/3

11b, 12b

 

5. odst. Ad/3

5b, 16b

 

9. in 10. odst. Ad/3 ter odstavek, ki sledi sklepu 57

3a, 4a, 5a, 6b

 

3. in 4. odst. Ad/4

8a, 5b

16. seje z dne 15. 5. 2014

1. odst. Ad/3

2a, 3a, 4a, 5a, 9a

 

3. do vključno 7. odst. Ad/3

8a, 10a, 3b, 5b, 11b, 12b, 16b, 18b

 

8. do vključno 11. odst. Ad/3

11b, 12b

 

12. in 13. odst. Ad/3

8a, 3b, 5b

17. seje z dne 24. 9. 2014

2. odst. Ad/2

2a, 3a, 4a, 5a, 9a

 

2. in 3. odst. Ad/3

6a, 8a, 3b, 5b

 

v 4. odst. Ad/3 alineja 1, 2, 4, 5, 6 in 7

6a, 8a, 3b, 5b

 

sklep 62

vezano na Ad/3

 

sklep 64

8a

 

Točka F

8a

 

sklep 65

vezano na Ad/3

Deli zapisnikov iz zgornje tabele sodijo v delovno področje organa, zato predstavljajo informacije javnega značaja. Organ je torej napačno uporabil določbe 1.a in 4.a člena ZDIJZ, čeprav ju ne bi smel, ampak bi moral uporabiti določbe 1. in 4. člena ZDIJZ.Ker se je organ v izpodbijani odločbi pavšalno skliceval na izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP pojasnjuje, da gre za izjemo varstva notranjega delovanja, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če (1) se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in (2) bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pojem »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Pri tej izjemi je škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. V zvezi z obravnavanim pogojem je Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1176/2010 (30. 11. 2011) navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Nižji dokazni standard, ki ne zadosti določbam ZDIJZ, bi bil »da je zelo verjetno«, da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj. Nedvomno je dokazno breme na organu, ki to izjemo zatrjuje. V konkretnem primeru, se je organ na to izjemo zgolj pavšalno skliceval, vendar pa z ničimer ni izkazal, da bi razkritje zapisnikov dejansko povzročilo motnje pri njegovem delovanju, zato izjema po določbi 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.IP je nadalje po uradni dolžnosti preveril morebiten obstoj drugih izjem od prostega dostopa in se z vpogledom v zahtevane zapisnike prepričal, da v delih, v katerih predstavljajo informacije javnega značaja (t. j. v delih iz zgornje tabele), vsebujejo osebne podatke (imena in zlasti priimke posameznikov). Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na izjemo varstva osebnih podatkov, organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. ZVOP-1. Osebni podatek je po ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v 8. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo (na primer razkrijejo javnosti po ZDIJZ), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon. Če take podlage ni, bi razkritje podatkov javnosti pomenilo kršitev ZVOP-1. V zvezi z osebnimi podatki, vsebovanimi v zahtevanih zapisniki ni nobenega zakona, ki bi predstavljal podlago za njihovo razkritje, zato je treba dostop do teh imen in priimkov prosilcu zavrniti. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo V skladu s prvim odstavkom 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) se šteje, da je t. i. delni dostop mogoč, če je osebne podatke na kopiji mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. IP ocenjuje, da je v delih zahtevanih zapisnikov, ki predstavljajo informacije javnega značaja, imena in priimek posameznikov mogoče napraviti nedostopne, če se jih trajno prekrije s prečrtanjem, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Ne glede na to, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja tudi po 1.a členu ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom občine Moravske Toplice (ker je v njeni 100 % lasti), pa zahtevane informacije (zapisniki sej nadzornega odbora) ne sodijo med informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, ker ne gre za pravne posle, ki so primeroma določeni v tem členu. Navedbe prosilca, ki se nanašajo na domnevno prikrivanje nepravilnosti, v tem pritožbenem postopku niso relevantne.V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je organ ravnal napačno, ker ni uporabil določbe prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je zato utemeljena, v delih, ki se nanašajo na dele zapisnikov, ki se nanašajo na izvajanje javne službe in hkrati ne gre za osebne podatke posameznikov, zato je IP upoštevaje 7. člen ZDIJZ, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa št. čn 061-2015 z dne 18. 3. 2015 v teh delih odpravil in sam odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalih delih (to je glede delov zapisnikov, ki se ne nanašajo na izvajanje javne službe, in v delih, ki se nanašajo na osebne podatke, in jih mora organ v skladu s 1. tč. izreka te odločbe prekriti) je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- UPB5; v nadaljevanju: ZUT) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila            : Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,svetovalkaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka