prosilec - Upravna enota Škofja Loka
+ -Številka: 090-103/2015
Kategorije: Okoljski podatki, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v dokumentacijo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo Linije 2 podjetja Knauf Insulation. Organ je zahtevo prosilca zavrnil in v odločbi navedel, da gre pri zahtevanih podatkih za poslovno skrivnost. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je ugotovil, da zahtevani podatki sicer predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, da pa je Knauf Innsulation kot poslovno skrivnost označil tudi podatke, ki po zakonu predstavljajo okoljske podatke in ne morejo biti poslovna skrivnost podjetja. Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilca delno ugodil in naložil organu naj prosilcu posreduje anonimizirane zahtevane podatke s katerimi razpolaga. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-103/2015/8
Datum: 16. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2015-6 z dne 6. 2. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Upravne enote Škofja Loka, št. 090-5/2015-6 z dne 6. 2. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v:
- Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, št. 2011-106 sprememba, z dne november 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti osebni podatek o izobrazbi projektanta na prvi strani,
- Strokovno oceno o vplivih hrupa na okolje, št. 44-175/14-256SEOK z dne 17. 11. 2014, in sicer:
• od tretje točke – Podatki o okoljskih ciljih na strani 7/12 naprej do vključno točke 3.2.1 na strani 8/12 ter
• od četrte točke – Ocenjena obremenitev okolja s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori na strani 9/12 naprej do vključno strani 10/12.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 2. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v dokumentacijo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo Linije 2 podjetja Knauf Insulation.
Organ je dne 18. 2. 2015 k stranski udeležbi, z dopisom št. 090-5/2015, pozval Knauf Insulation d.o.o., Trata 32, Škofja Loka. Knauf Insulation (v nadaljevanju stranski udeleženec) je 27. 2. 2015 priglasil stransko udeležbo v postopku in pojasnil, da je iz zahtevanega PGD razvidno, da se nanaša na spremembo tehnološkega procesa v zvezi s proizvodnjo novih produktov in izboljšanimi mehanskimi in izolativnimi lastnostmi, in sicer z uporabo novega energenta. Zaradi navedenega je potrebno spremeniti tehnološko linijo 2 ter temu prilagoditi objekte, v katerih se ta nahaja. Nova proizvodna linija, nova tehnologija in povsem novi produkt, predstavljajo novost v svetovnem merilu. Gre za skrbno načrtovano aktivnost podjetja. Realizacija investicijske namere bo podjetju zagotovila večji tržni delež, kar bo nesporno vplivalo na pričakovani finančni delež podjetja. Pojasnilu je stranski udeleženec priložil tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti v družbi z dne 17. 6. 2014.
Organ je dne 6. 3. 2015 (na odločbi je sicer naveden datum 6. 2. 2015, organ pa je dne 16. 6. 2015 po pozivu IP pojasnil, da je ta napačen) izdal odločbo št. 090-5/2015-6, s katero je prosilcu zavrnil vpogled v zahtevano dokumentacijo na podlagi izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, poslovne skrivnosti. V obravnavani zadevi je organ v celoti sledil navedbam in utemeljitvam stranskega udeleženca ter zaključil, da so dokumenti, ki so predmet obravnave, v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ pojasnjuje, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. V konkretnem primeru je stranski udeleženec v skladu z ZGD-1 dne 17. 6. 2014 sprejel Sklep o določitvi poslovne skrivnosti. Iz vsebine tega sklepa je razvidno, da se nanaša na proizvodni linijo 2, opredeljeno kot novo tehnologijo, vezano na porabo novega energenta, ki glede proizvodnega procesa in produkta predstavlja novost v svetovnem merilu. Nova tehnologija za proizvodnjo bo družbi zagotovila konkurenčno prednost, zato bi njeno razkritje nepooblaščenim tretjim osebam povzročilo veliko gospodarsko škodo.
Prosilec je zoper odločbo organa dne 31. 3. 2015 pravočasno vložil pritožbo, v kateri navaja, da ZDIJZ jasno opredeljuje, da si morajo za uresničitev namena zakona upravni organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prosilec pojasnjuje, da ZDIJZ omogoča tudi delni dostop do dokumentov. Prosilec trdi, da zakon v nobenem členu ne določa, da se mora organ glede prejete zahteve posvetovati z investitorjem oziroma izvirnim lastnikom informacije ali ga celo zaprositi, da se do vloge opredeli. Prosilec dodaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh ali druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
Organ je pritožbo prosilca pravilno posredoval tudi stranskemu udeležencu, da se do nje opredeli. Stranski udeleženec je dne 15. 4. 2015 organu posredoval odgovor, v katerem navaja, da je v 15. členu ZDIJZ določeno, da o pisni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ZDIJZ ter da se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, ki v 44. členu določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Stranski udeleženec navaja še peti odstavek 241. člena, kjer ZUP določa, da če organ, ki je izdal odločbo, pritožbe ne zavrže po 240. členu tega zakona, jo pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi. Da je Knauf Insulation stranka z nasprotnim interesom izhaja iz dejstev, navedenih v odgovoru na samo obvestilo o vloženi zahtevi za dostop do celotne projektne dokumentacije za rekonstrukcijo proizvodne linije 2, in sicer zaradi narave zahtevane dokumentacije, ki je neposredno vezana na poslovno skrivnost, katere razkritje tretjim nepooblaščenim osebam bi imelo zelo hude posledice za podjetje. V konkretnem primeru je po mnenju stranskega udeleženca organ ravnal povsem pravilno, takšno postopanje je povsem v skladu z navedenimi določbami ZUP - nasprotno ravnanje bi pomenilo procesno napako v postopku. Stranski udeleženec v zvezi z emisijami pojasnjuje, da izvaja stalni monitoring emisij delovnega procesa v okolje. Delovanje proizvodnih procesov se redno nadzoruje z izvajanjem notranjega nadzora in zunanjega inšpekcijskega nadzora. V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja dokumentacija izkazuje prognozirano stanje (na podlagi strokovno uveljavljenih metod simulacije), dejansko stanje pa bo evidentno šele v fazi poskusnega obratovanja, ki mora ob zaključku izkazovati stanje emisij v mejah dovoljenega - kot je določeno v predpisih s področja varstva okolja.
Organ po prejemu pritožbe in odgovora stranskega udeleženca, odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 20. 4. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom razjasnitve dejanskega je IP pri organu dne 4. 6. 2015, v prisotnosti ……………………… (zaposlena pri organu), opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba je delno utemeljena.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Na tem mestu IP glede pritožbenih navedb prosilca o stranski udeležbi najprej pojasnjuje, da je organ v postopku po ZDIJZ pravilno postopal in subsidiarno uporabil ZUP. IP pojasnjuje, da ko je upravni postopek začet na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe. Ker morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku. Gre za stranskega udeleženca (intervenienta), ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo; le-to določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist (glej 43. člen ZUP). ZUP nadalje v 44. členu določa, da mora organ na udeležbo vseh, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, skrbeti ves čas postopka, torej ne samo ob začetku postopka, pač pa tudi kasneje, če se ob obravnavi zadeve izkaže, da je treba sodelovanje v postopku zagotoviti tudi drugim udeležencem. ZUP kot procesno nezakonitost v 237. členu določa, da gre za bistveno kršitev postopka, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana in če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. IP na podlagi navedenega pojasnjuje, da so pritožbene navedbe prosilca glede udeležbe stranskega udeleženca v konkretnem postopku povsem neutemeljene. Več o stranski udeležbi v Zakonu o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, inštitut za javno upravo, 2004.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede obstoja in dostopa do zahtevanih dokumentov, je IP pri organu dne 4. 6. 2015, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da IP kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. IP mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa IP nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je pojasnil, da stranski udeleženec zatrjuje, da s poslovno skrivnostjo želi zavarovati novo tehnologijo, ki mu nudi tržno prednost na trgu. Organ je pojasnil, da v konkretnem primeru gre za spremembo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo proizvodne linije znotraj obrata z namenom tehnične izboljšave tehnologije, optimizacije proizvodnje in uvedbo novih izdelkov. IP je prevzel celotno dokumentacijo PGD 2011-106 – sprememba ter spis organa št. 351-363/2014 (postopek za izdajo gradbenega dovoljenja).
IP na podlagi pregleda na ogledu in camera pridobljene dokumentacije ugotavlja, da so predmet njegove presoje naslednji dokumenti, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, na podlagi izjeme poslovne skrivnosti:
- mapa Projekt št. 2011-106, načrt št. 721/11, mapa številka 4.4, 4-načrt električnih inštalacij in električne opreme,
- mapa naslovna stran vodilne mape projektne dokumentacije, PGD – sprememba, 1. dopolnitev, številka projekta 2011-106-sprememba, št. Izvoda 1 2 3 4 5 6,
- mapa naslovna stran vodilne mape projektne dokumentacije, PGD – sprememba, številka projekta 2011-106-sprememba, št. Izvoda 1 2 3 4 5 6,
- mapa naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu, 1 - načrt arhitekture, PGD-sprememba, št. Načrta 2011-106-sprememba,
- mapa naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu, 3 - načrt gradbenih konstrukcij, PGD-sprememba, št. načrta 2011-106-sprememba,
- mapa PGD – sprememba, št. projekta 2011-106-sprememba, 071511/1-S-načrt strojnih instalacij, T2011-106-spr-tehnološki načrt, Z503390 – geodetski načrt, 046/14-PV študija požarne varnosti, 2011-106-spr – načrt ravnanja z odpadki, 44-175/14-256SEOK strokovna ocena vplivi hrupa na okolje.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Stranski udeleženec se je v pritožbi skliceval (prav tako organ v izpodbijani odločbi) na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ glede definicije poslovne skrivnosti napotuje na ZGD-1, ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Stranski udeleženec v svojih navedbah zatrjuje, da so informacije, ki so predmet presoje, označene kot poslovna skrivnost družbe, kar pomeni, da naj bi bil izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku ali sklepu o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.
IP je najprej ugotavljal, ali zgoraj navedeni dokumenti izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Ob tem je vpogledal v Sklep o določitvi poslovne skrivnosti v družbi z dne 17. 6. 2014 (dalje sklep), na katerega se sklicuje stranski udeleženec in ga je predložil v postopku. IP je ob tem ugotovil, da sklep jasno določa, da za poslovno skrivnost družbe štejejo zlasti podatki know-howa, podatki o novih tehnologijah – novi tehnološki procesi, nove tehnološke naprave, ki tvorijo proizvodno linijo z uporabo novih energentov in novi produkti, vezani na proizvodni liniji 2 in 3, locirani v objektih na Trati 32, Škofja Loka (2. točka sklepa). Sklep je bil sprejet 17. 6. 2014, zahtevani dokumenti pa so datirani avgusta 2014 ali kasneje. IP ugotavlja, da so tudi sami dokumenti označeni (opremljeni z žigom) poslovna skrivnost, tako, da je že na prvi pogled jasno, da je stranski udeleženec storil vse kar je v njegovi moči, da zavaruje poslovno skrivnost.
Iz navedenega izhaja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Za to so namreč izpolnjeni vsi trije elementi: dokumenti so bili kot poslovna skrivnost označeni s pisno odredbo, s to odredbo so bile seznanjene osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost varovati, zahtevani dokumenti pa so nastali po sprejetju sklepa.
V skladu z dikcijo 39. člena ZGD-1 za ugotovitev obstoja poslovne skrivnosti zadošča eden izmed obeh pogojev (subjektivni ali objektivni kriterij). Ker je IP ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (1. odstavek 39. člena ZGD-1), presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni bila potrebna.
IP meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali dokumenti vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Na tem mestu IP opozarja na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa, tudi v primeru poslovne skrivnosti) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem. Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 6. členu ZVO-1, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalk ali izvajalcev javnih služb varstva okolja in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja in javnosti. Država zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reševanju globalnih in meddržavnih vprašanj varstva okolja, zlasti s sklepanjem meddržavnih pogodb, sodelovanjem z drugimi državami v zvezi s plani, programi in posegi v okolje s čezmejnim vplivom, z obveščanjem drugih držav o okoljskih nesrečah in mednarodno izmenjavo okoljskih podatkov. Načelo javnost pa izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno z ZVO-1. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v tretjem odstavku določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Navedena določba ZVO-1 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, zaradi katerega mora organ ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, če gre za podatke, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1, podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.
Upoštevaje vse navedeno je prosilcu treba zagotoviti dostop do projektne dokumentacije, če se ugotovi, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki morajo biti, na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, javnosti dostopni ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka tega člena.
Okoljske informacije
Iz dokumentacije izhaja, da zahtevana projektna dokumentacija vsebuje tudi Strokovno oceno o vplivih hrupa na okolje, št. 44-175/14-256SEOK z dne 17. 11. 2014 in Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, datiran november 2014.
Strokovno oceno vplivov na okolje je treba, v skladu z določili 17. člena Zakona o varstvu okolja, izdelati za vse tiste posege, za katere se pridobiva gradbeno dovoljenje in za njih pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni potrebna, poseg pa povzroča emisije snovi v okolje. ZVO-1 v tretji točki 3. člena določa, da je tudi hrup emisija - emisija je neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) ali organizmov ali mikroorganizmov iz posameznega vira v okolje. Strokovno oceno za hrup je treba izdelati praktično skoraj za vse objekte, saj so skoraj vsi objekti vir hrupa. Viri hrupa so izvajanje proizvodne dejavnosti, storitvene dejavnosti (trgovine, frizerski saloni, hoteli,..), obrtne dejavnosti, kmetijske dejavnosti, športne dejavnosti, gostinski lokali z glasbenimi napravami, itd…, ki imajo vir hrupa, ki stalno ali občasno povzroča hrup (prezračevalne naprave, klimati, hladilni agregati, stroji in naprave,…). Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) je za stranskega udeleženca izdelana Strokovna ocena o vplivih hrupa na okolje.
IP je podrobno pregledal Strokovno oceno in ugotovil, da okoljske informacije, torej podatke o emisiji – hrupu v okolje, v predmetni oceni predstavljajo podatki od točke 3 na strani 7/12– Podatki o okoljskih do vključno točke 3.2.1 na strani 8/12 ter podatki od četrte točke – Ocenjena obremenitev okolja s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori na strani 9/12 naprej do vključno strani 10/12. Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki v celoti predstavlja okoljske informacije v skladu z ZVO-1. Popolnoma jasno je namreč, da gre za podatke, ki se nanašajo na odpadke in posege v okolje zaradi rekonstrukcije objekta, glede teh pa ne velja nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
IP ugotavlja, da Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki vsebuje ime, priimek in izobrazbo projektanta podjetja, ki je izdelalo načrt. IP je vpogledal v bazo AJPES in ugotovil, da gre za družbenika projektantskega podjetja, ki je pripravilo načrt. Ker kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, sta ime in priimek projektanta v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in ZSReg, javna. Za razkritje podatka o izobrazbi pa ne obstaja ustrezna pravna podlaga, zato mora organ ta podatek na posredovanem dokumentu prekriti.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi izjeme od prostega dostopa, je namreč treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih izjem. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. poslovno skrivnost ali osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ker je IP ugotovil, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe napačno uporabil materialno pravo, je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem mora organ prekriti varovane osebne podatke ter glede podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca pa je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka