prosilka - Ministrstvo za infrastrukturo
+ -Številka: 090-98/2015
Kategorije: Avtorsko delo, Stroški
POVZETEK:Prosilka je zahtevala strokovno podlago in investicijski program iz projekta "Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju" v elektronski obliki. Organ ji je omogočil vpogled v oba dokumenta in ji investicijski program tudi posredoval v elektronski obliki, pri čemer ji je za pretvorbo celotnega dokumenta (313 strani A4) v elektronsko obliko zaračunal materialne stroške (25,04 evrov). Posredovanje strokovne podlage v elektronski obliki je organ zavrnil zaradi varstva avtorskih pravic. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je strokovna podlaga res avtorsko delo, varovano po ZASP, zato je organ ravnal pravilno, ker je prosilki omogočil dostop zgolj z vpogledom, ne pa tudi s posredovanjem elektronske kopije dokumenta. Glede investicijskega programa je IP ugotovil, da je ta že preden je prosilka vložila zahtevo obstajal v elektronski obliki, razen dveh strani. Ti dve strani sta bili šele po tem, ko sta bili natisnjeni, opremljeni s podpisi in žigom. Organ bi zato smel prosilki zaračunati le pretvorbo teh dveh strani, ne pa celotnega dokumenta (vseh preostalih 311 strani). Ker pa bi bil znesek stroškov nižji od 10 evrov, ji organ stroškov sploh ne bi smel zaračunati.ODLOČBA:Številka: 090-98/2015/6
Datum: 11. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi …………… (v nadaljevanju: prosilka), z dne 19. 3. 2015, zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2015/7 z dne 16. 3. 2015 in račun št. 2431-15-00056 z dne 31. 3. 2015 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se 3. točka izreka odločbe organa št. 090-3/2015/7 z dne 16. 3. 2015 in račun št. 2431-15-00056 z dne 31. 3. 2015 odpravita.
2. V preostalih delih (t. j. glede 4. alineje 1. točke izreka odločbe organa št. 090-3/2015/7 z dne 16. 3. 2015) se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 1. 9. 2014 od organa zahtevala fotokopije izvedbenega načrta (PZI) za uvedbo GSM-R sistema na odseku Novo mesto – Metlika ter vse projektne in investicijske dokumentacije za ta projekt. Po dogovoru z organom je prosilka dne 22. 1. 2015 vpogledala v zahtevano dokumentacijo in svoj zahtevek na zapisnik dopolnila na način, da je dokumentacijo zahtevala v elektronski obliki.
Organ je zahtevo prosilke z izpodbijano odločbo delno zavrnil. S 4. alinejo 1. točke izreka je odločil, da se prosilki dostop do dokumenta »strokovna podlaga Radio Design Report; Slovenian Railway – line 80; Kapsch Carriercom« (v nadaljevanju: strokovna podlaga Kapsch) omogoči na način, da vanj vpogleda, ne pa tudi v obliki fotokopije. Svojo odločitev je oprl na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ker je ugotovil, da ta dokument predstavlja avtorskopravno varovano delo, pri čemer organ ni nosilec materialnih avtorskih pravic reprodukcije. V obrazložitvi je navedel, da je za potrebe izgradnje baznih postaj po vsej Sloveniji po postopku javnega naročanja, kot naročnik z izvajalcem Konzorcij Iskratel, telekomunikacijski sistemi d.o.o. in GH Molding d.d. (v nadaljevanju: izvajalec) sklenil pogodbo št. 2430-13-371374 z dne 4. 7. 2013 »Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju« (v nadaljevanju: pogodba), ki obsega izdelavo projektne dokumentacije, dobavo opreme in storitev, montažo, zagon, testiranje, predajo v redno obratovanje, izvedbo zahtevanih izobraževanj ter vzdrževanje in servisiranje. Organ je na podlagi pogodbe naročil izdelavo avtorskega dela, izvajalec pa se je s pogodbo zavezal, da bo izdelal projektno dokumentacijo v 6 pisnih in 3 elektronskih izvodih, in sicer z namenom izvedbe v naravi. Pogodba v prvem odstavku 3. člena določa, da vse pravice intelektualne lastnine, ki jih izvajalec podeljuje naročniku po tej pogodbi v zvezi z dokumentacijo, ki je predmet te pogodbe, ostanejo še naprej pravice izvajalca, ki pa jih lahko naročnik uporablja za interne namene brez plačila kakršnekoli odškodnine. Določba, da projektno dokumentacijo naročnik lahko uporablja za interne namene, ne omenja prenosa avtorskih pravic. V takšnih primerih je zato treba upoštevati 75. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB3, 68/08 in 110/13; v nadaljevanju: ZASP), ki določa, da se v primeru, če ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe (v dvomu se določbe razlagajo v korist avtorja – in favorem autoris). Za dosego namena pogodbe (t. j. uspešno izgradnjo objekta v naravi) je bilo treba na organ prenesti le materialno avtorsko pravico distribuiranja. Iz navedenega izhaja, da je bila, ob upoštevanju 75. člena ZASP, s sklenitvijo pogodbe na organ prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja, ne pa tudi materialna avtorska pravica reproduciranja. Organ za interne potrebe za izvedbo projekta bazne postaje Dobravica potrebuje le materialno avtorsko pravico distribuiranja, zaradi česar je za pogodbeni znesek nase prenesel le to materialno avtorsko pravico. Za prenos materialne avtorske pravice reproduciranja torej ni bilo nobene potrebe, saj materialne avtorske pravice reproduciranja organ za interno uporabo za
izvedbo bazne postaje Dobravica ne potrebuje. Če bi organ želel pridobiti še materialno avtorsko pravico reproduciranja, bi moral to izrecno določiti v pogodbi in temu primerno plačati višji znesek oziroma odškodnino za prenos materialne avtorske pravice (saj bi se v tem primeru prenašali 2 materialni avtorski pravici - torej pravica distribucije in pravica reproduciranja. Pravica reproduciranja pomeni pravico uporabe dela v telesni obliki oziroma izključno pravico, da se delo fiksira na materialnem nosilcu, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja ter shranitve v elektronski obliki. Česa takega pa organ za interne potrebe izvedbe projekta v naravi ne potrebuje. Ob vložitvi prosilkine zahteve, in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, je organ razpolagal samo z materialno avtorsko pravico distribuiranja, ne pa tudi reproduciranja, saj le-ta nanj ni bila prenesena. Organ je navedel, da ni zavezan kasneje, ko prejeme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki je avtorskopravno varovana, za posredovanje fotokopij dokumentacije v elektronski obliki od imetnika materialne avtorske pravice pridobivati materialno avtorsko pravico reproduciranja samo z namenom, da bi lahko v celoti ugodil zahtevi. Namen določb ZDIJZ je namreč zagotavljanje transparentnosti delovanja javne uprave, ki se prav gotovo lahko zagotovi tudi tako, da se neka dokumentacija, ki je varovana z avtorsko pravico, da na vpogled. Nadalje je organ z 2. točko izreka izpodbijane odločbe prosilkini zahtevi delno ugodil tako, da ji je posredoval elektronsko kopijo dokumenta »Investicijski program Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju, dopolnjeno po Komisiji, november 2011« (v nadaljevanju: investicijski program), na kateri je, sklicujoč se na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, počrnil podatke o imenih, priimkih in poklicnih nazivih posameznikov. S 3. točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se prosilki za pretvorbo investicijskega programa iz fizične v elektronsko obliko, zaračunajo stroški in izda račun. V obrazložitvi je navedel, da ji bo z računom, ki ji ga bo posredoval hkrati s 313 kopijami formata A4 v elektronski obliki, zaračunal po 0,08 evrov za eno stran pretvorbe, skupaj 25,04 evra + DDV (skupaj 30,64 evrov). Organ je prosilki poslal račun št. 2431-15-00056 z dne 31. 1. 2015, s katerim ji je za pretvorbo 313 strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko zaračunal 25,04 evra, z navedbo, da ni zavezanec za DDV.
Prosilka je v pritožbi z dne 19. 3. 2015 vztrajala pri tem, da želi pridobiti elektronsko kopijo strokovne podlage Kapsch ter navedla, da se je na vpogledu dne 22. 1. 2015 prepričala, da ta obstaja v elektronski obliki. Nadalje je izpodbijala 3. točko izreka in račun št. 2431-15-00056 z dne 31. 1. 2015 z navedbo, da je investicijski program, ki ga je izdelal Prometni inštitut, obstajal v e-obliki že preden je vložila zahtevo, zato ji organ za pretvorbo ne bi smel zaračunati stroškov. Dodatno je navedla, da so že vsaj trije prosilci zahtevali ta dokument in bi ga moral organ v skladu z ZDIJZ objaviti na svoji spletni strani, ter da naj bi organ stroškovnik za posredovanje informacij javnega značaja objavil na svoji spletni strani šele januarja 2015, torej po tem, ko je ona vložila zahtevo.
Uradna oseba IP je dne 23. 4. 2015 v prostorih organa, na podlagi 11. člena ZInfP, opravila t. i. ogled in camera. Organ je v okviru ogleda pojasnil, da je investicijski program res obstajal v elektronski obliki že preden je prosilka vložila svojo zahtevo, vendar ta elektronska različica, ki je sicer po vsebini identična natisnjeni različici, ki jo je organ šele na prosilkino zahtevo pretvoril v elektronsko obliko, ni bila opremljena s podpisi in žigi. Organ je predložil stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja št. 090-47/2013 z dne 25. 10. 2013, soglasje k stroškovniku Ministrstva za notranje zadeve št. 090-8/2013/74 z dne 28. 3. 2013 in izpis arhiva spletne strani. Pojasnil je, da je v času ogleda stroškovnik na spletni strani objavljen v katalogu informacij javnega značaja. Uradna oseba IP je na računalniku organa vpogledala v elektronsko različico strokovne podlage Kapsch. Organ je naknadno po elektronski pošti IP posredoval pogodbo o izvedbi javnega naročila »uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju« št. 2430-13-371374 z dne 4. 7. 2013 in pogodbo med izvajalcem in podizvajalcem Kapsch, ki sta bili podlagi za izdelavo strokovne podlage Kapsch.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilka pritožuje le zoper 4. alinejo 1. točke izreka in 3. točke izreka odločbe organa št. 090-3/2015/7 z dne 16. 3. 2015 ter zoper račun št. 2431-15-00056 z dne 31. 3. 2015.
IP se v celoti sklicuje na obrazložitev organa k 4. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe in dodaja, da strokovna podlaga Kapsch izpolnjuje kriterije vseh pet predpostavk, ki jih sodna praksa in pravna teorija upoštevata pri opredelitvi avtorskega dela po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu.
IP ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevana strokovna podlaga Kapsch predstavlja avtorsko delo, ker je delo očitno izraženo in predstavlja stvaritev avtorja, intelektualno kreacijo, ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Z vsebinsko preučitvijo dokumenta se je IP prepričal, da ima ta dokument tudi zadostno mero individualnosti, da se šteje za avtorsko delo. Pri tem IP poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočanje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled . Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ menijo, da je namen ZDIJZ v prvi vrsti dati prosilcu možnost, da se seznani z vsebino informacije javnega značaja, ne pa da prejme določeno obliko te informacije . Pri tem navedbe prosilke, da strokovna podlaga Kapsch obstaja v elektronski obliki, niso relevantne.
IP je nadalje ugotavljal, ali je organ ravnal pravilno, ker je prosilki zaračunal stroške pretvorbe investicijskega programa iz fizične v elektronsko obliko (3. točka izpodbijane odločbe in izpodbijani račun). Ne glede na to, da investicijski program v elektronski obliki ni bil podpisan in ožigosan, to ne spremeni dejstva, da je že preden je prosilka vložila zahtevo obstajal v elektronski obliki, zato pretvorba dejansko ni bila potrebna. Iz narave stvari (dokument je spisan z uporabo računalnika) izhaja, celo da je dokument de facto najprej obstajal v elektronski obliki in je bil šele naknadno natisnjen na papir. V dobi informacijske tehnologije bi bila teoretično tudi podpis in žig lahko le elektronska in naknadno natisnjena, ne glede na to, da iz papirnate različice izhaja, da sta bila podpisa vodje projekta in direktorja Prometnega inštituta Ljubljana d.o.o. dejansko dodana le na natisnjen izvod. Ne glede na to, pa gre zgolj za dve A4 strani (prva stran (označena kot stran i) in Izjava Prometnega inštituta Ljubljana d.o.o. (označena kot stran iii). Glede določenih drugih delov investicijskega programa (vanj vloženi posamezni dokumenti), pa je očitno, da so bili že podpisani in skenirani v elektronsko obliko ter kot taki (v elektronski obliki) vključeni v investicijski program, ki je bil šele naknadno natisnjen ter prvič podpisani le navedeni dve strani. Organ bi tako smel prosilki zaračunati le za pretvorbo teh dveh A4 strani v elektronsko obliko, ne pa za celoten investicijski program (313 strani A4).
V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu za posredovanje elektronskega zapisa zahtevane informacije zaračuna materialne stroške. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZDIJZ Vlada po predhodnem mnenju IP predpiše pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik, v skladu s katerim organi, ki odločajo o dostopu, zaračunavajo stroške iz 34. člena tega zakona. Ker pa Vlada še ni sprejela pravil za zaračunavanje in enotnega stroškovnika iz 35. člena ZDIJZ, se v skladu s prehodno določbo 27. člena ZDIJZ-C za zaračunavanje stroškov posredovanja informacij uporabljajo določbe 35. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2 in 117/06 - ZDavP-2), ki določa, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Ta okvirni stroškovnik je Vlada sprejela z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba). V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDIJZ mora vsak organ stroškovnik objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. IP je v okviru ogleda in camera na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil organ (t. j. stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja št. 090-47/2013 z dne 25. 10. 2013, soglasje k stroškovniku Ministrstva za notranje zadeve št. 090-8/2013/74 z dne 28. 3. 2013 in izpis arhiva spletne strani organa), ugotovil, da je organ v času, ko je prosilka vložila svojo zahtevo, na svoji spletni strani imel objavljen stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja št. 090-47/2013 z dne 25. 10. 2013 (v nadaljevanju: Stroškovnik organa), ki je po mnenju pristojnega ministrstva skladen z Uredbo in kot tak ustrezna pravna podlaga za zaračunavanje stroškov za posredovanje informacij javnega značaja. V skladu s 13. točko prvega člena Stroškovnika organa bi organ prosilki za pretvorbo dveh A4 strani dokumenta iz fizične v elektronsko obliko lahko zaračunal 0,16 evra. Vendar pa v skladu s četrtim odstavkom 20. člena Uredbe organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 evrov (glede na to, da organ ni zavezanec za DDV, določbe v zvezi z DDV niso relevantne). IP tako ugotavlja, da sta 3. točka izpodbijane odločbe in izpodbijani račun nezakonita, ker materialni stroški, ki bi jih organ po svojem stroškovniku (in Uredbo) smel zaračunati prosilki, ne presegajo 10 evrov, zato organ prosilki stroškov pretvorbe sploh ne bi smel zaračunati. IP še pojasnjuje, da so pri tem prosilkine navedbe, da je bila projektna dokumentacija zagotovo zahtevana že več kot trikrat in bi jo moral organ objaviti na svoji spletni strani, v tem pritožbenem postopku irelevantne.
IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je pritožba prosilke v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka odločbe organa št. 090-3/2015/7 z dne 16. 3. 2015 in na račun št. 2431-15-00056 z dne 31. 3. 2015 utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v teh delih izpodbijano odločbo organa odpravil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalih delih (to je glede dokumenta »strokovna podlaga Kapsch«) je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka