Mestna knjižnica Kranj - Inšpektorat RS za delo-OE Ljubljana-Kranj
+ -Številka: 090-92/2015
Kategorije: Osebni podatek, Tajnost vira
POVZETEK:Prosilec je pri organu zahteval vpogled v prijavo, na podlagi katere je bil pri njem opravljen inšpekcijski nadzor. Organ je zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ in prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, ker bi prosilec lahko na podlagi vsebine prijave ugotovil, kdo je prijavitelj, tudi če bi organ prekril podatke o prijavitelju. Prosilec se je zoper odločbo pritožil, IP pa je ugotovil, da je organ pravilno uporabil določbi o izjemi varstva osebnih podatkov in izjemi iz 5.a člena ZDIJZ, ki varuje tajnost vira prijave. Tajnost vira prijave ter vira drugih informacij, na podlagi katerih inšpektor opravlja inšpekcijski nadzor pa v konkretnem primeru določa tudi 16. člen ZIN. Pri presoji ali je možno uporabiti delni dostop, je IP ugotovil, da gre v zahtevanem dokumentu za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, zaradi katerih ni mogoče zagotoviti varovanja tajnosti vira, kar posledično pomeni, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.ODLOČBA:
Številka: 090-92/2015/2Datum: 15. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj, ki jo zastopa direktor ………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Območna enota Ljubljana – Kranj, Pisarna Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ) št. 06100-936/2013 z dne 10. 3. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Območna enota Ljubljana – Kranj, Pisarna Kranj št. 06100-936/2013 z dne 10. 3. 2015 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v :Organ je dne 8. 8. 2014, dne 10. 9. 2014 in dne 24. 10. 2014 prejel zahtevo prosilca za vpogled v prijavo, na podlagi katere je bil pri njem opravljen inšpekcijski nadzor. Prosilec je med drugim navedel, da ne želi priti do informacije o prijavitelju, temveč želi preveriti, ali je prijavitelj podal lažno prijavo.Organ je z odločbo št. 06100-936/2013 z dne 10. 3. 2015 zahtevo prosilca zavrnil in povzel 5.a člen ZDIJZ. Navedel je, da 16. člen ZIN določa, da mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Prosilec je od organa večkrat zahteval vpogled v spis št. 06100-936/2013 oziroma natančneje v prijavo, na podlagi katere je bil opravljen inšpekcijski nadzor. Glede na to, da je inšpektor v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZIN dolžan varovati tajnost vira prijave, inšpektorat zahtevi prosilca ne more ugoditi. Glede na vsebino prijave bi prosilec lahko ugotovil, kdo je prijavitelj, tudi če bi organ prekril podatke o prijavitelju.Dne 30. 3. 2015 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 06100-936/2013 z dne 10. 3. 2015, v kateri je prosilec navedel, da je o vprašanju posredovanja lažnih prijav IP že odločal in odobril delni dostop do informacij javnega značaja, pri čemer so se s prijav brisali zgolj osebni podatki prijaviteljev. Prosilec je tekom tega postopka izrecno navedel, da ne vztraja na tem, da se mu posredujejo osebni podatki prijavitelja ali prijaviteljice. Prosilec je navedel, da je vse, kar ga zanima in kar želi pridobiti to, da se mu predoči prijava, na podlagi katere je tekel inšpekcijski postopek zoper prosilca, ki je bil pravnomočno končan. Prosilec je podrobno pojasnil, zakaj meni, da je morebiti šlo za lažno prijavo in kako bi moral organ postopati v primeru lažne prijave. Meni, da gre očitno za nepravilnosti, pri odkrivanju katerih inšpekcijski organ iz neznanih in težko razumljivih razlogov noče sodelovati. Navedel je še, da bo na podlagi tega dokumenta lahko zahteval tako pregon morebitnega lažnega prijavitelja ali prijaviteljice, kot nadzor nad delom državnega organa, ki morebiti ne ukrepa tako, kot veleva zakon in potrjuje sodna praksa. Pridobitev v konkretnem primeru zahtevanih informacij je v javnem interesu, da bi se razčistile tako okoliščine morebitne lažne prijave kot okoliščine morebitnega (nerazumnega in nezakonitega) varovanja lažnega prijavitelja ali prijaviteljice s strani organa, ki je po zakonu dolžan izvesti postopek za njihovo kaznovanje in nikakor ne za njihovo zaščito. Nedavno je bil celo državni tožilec zaradi lažne izjave kaznovan in je izgubil svojo funkcijo, zato je toliko bolj nerazumljivo, da po pravnomočno zaključenem postopku državni organ še vedno izključno ščiti potencialne lažne prijavitelje in ovira prosilca pri njegovih prizadevanjih, da se zadeva razčisti, namesto da bi organ postopal skladno z zakonom. Prosilec je priložil inšpekcijsko odločbo opr. št. 06100-936/2013 z dne 17. 7. 2014 in odločbo druge stopnje, s katero je bil inšpekcijski postopek pravnomočno končan, št. 0610-23/2014 z dne 3. 10. 2014. Prosilec predlaga, da IP pritožbi v celoti ugodi ter v celoti odpravi izpodbijano odločbo in s svojo odločbo sam reši stvar, oziroma podrejeno, odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo organu v ponovni postopek ter organu naloži, da prosilcu posreduje kopijo prijave s prikritimi osebnimi podatki ter ostalimi podatki, za katere pritožbeni organ ocenjuje, da bi lahko predstavljali osebne podatke prijavitelja.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 06100-936/2013-48 z dne 30. 3. 2015, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP uvodoma opozarja na načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja organ zato ne sme obravnavati glede na to, kdo je dokumente zahteval, saj javnost in odprtost delovanja v skladu z ZDIJZ ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni.Prosilec je zahteval dostop do prijave, ki jo je organ prejel dne 18. 11. 2013 in na podlagi katere je vodil inšpekcijski postopek v zadevi št. 06100-936/2013 (v nadaljevanju prijava). Organ je zahtevo zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo iz drugega odstavka 5.a člena, zato je IP presojal, ali je zatrjevana izjema podana.Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo drugega odstavka 5.a člena, s katero je izrecno uredil varnost vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Namreč vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba), to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa in izhaja iz 16. člena ZIN, na katerega se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi pritiski, zlasti s strani tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši, lahko bi rekli javni nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe kot celote – javnim interesom. Glede na navedeno so pritožbene navedbe o lažni prijavi in javnem interesu za dostop do prijave v konkretnem primeru neutemeljene.IP je pregledal vsebino prijav in ugotovil, da poleg imena, priimka in naslova prijavitelja vsebujejo še množico drugih osebnih podatkov in osebnih izpovedi, ki nakazujejo na nepravilnosti v delovanju prosilca. IP je preučil možnost dostopa do zahtevanega dokumenta z uporabo instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in ocenil, da v obravnavanem primeru s tem institutom ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevane informacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. IP je namreč po pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da gre v obravnavanem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih je mogoče razbrati vir prijave ter vir drugih informacij, na podlagi katerih organ opravlja inšpekcijski nadzor, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. V obravnavanem primeru so namreč informacije vsebinsko napisane na način, da bi se z razkritjem same vsebine, ob prekritju vira prijave, brez dvoma razkril konkretni posameznik, delnega dostopa pa ni mogoče izvesti. Na enak način bi se razkril tudi vir drugih informacij, na podlagi katerih organ opravlja inšpekcijski nadzor, ki pa so v skladu z drugim odstavkom 5.a člena ZDIJZ varovane.Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta.IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Območna enota Ljubljana – Kranj, Pisarna Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj št. 06100-936/2013 z dne 10. 3. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Območna enota Ljubljana – Kranj, Pisarna Kranj, št. 06100-936/2013 z dne 10. 3. 2015.Postopek vodila :Monika Voga, univ. dipl. prav., svetovalka IPInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka