Prosilka - Občina Apače
+ -Številka: 090-79/2015
Kategorije: Dokument v izdelavi, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala posredovanje sklepa o ustanovitvi komisije, članov komisije in njihovih nalogah in zapisnika komisije, z možnostjo dajanja morebitno potrebnih pripomb na zapisnik o ogledu in dejanskem stanju 11-mlinskega potoka. Organ je zahtevo prosilke z odločbo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (dokument v izdelavi). Zoper odločbo je prosilka vložila pritožbo, v kateri je navedla, da gre za že izdelana in podpisana dokumenta. IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (neutemeljeno se je skliceval na izjemo dokumenta v izdelavi in ni uporabil delnega dostopa – 7. čl. ZDIJZ.), zato je pritožbi prosilke delno ugodil, v preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilke zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-79/2015/4
Datum: 21. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 20. 2. 2015, št. 090-0001/2015-10, Občine Apače, Apače 42 B, 9253 Apače (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke, z dne 8. 3. 2015, zoper odločbo Občine Apače št. 090-0001/2015-10, z dne 20. 2. 2015, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati, v elektronski obliki na e-naslov …, naslednje dokumente:
- »Sklep št. 1«, št. 0101-0001/2015-3, z dne 20. 1. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti številko mobilnega telefona in osebne e-naslove,
- zapisnik komisije za ogled izvedenega projekta ureditev pretočnosti 11-mlinskega potoka, z dne 29. 1. 2015, ki je napisan na roko, pri čemer je organ dolžan prekriti:
1.) ime, priimek in podpis predstavnika izvajalca projekta, ki ni zakoniti zastopnik izvajalca
2.) priimek, ki se nahaja v tretji alineji drugega odstavka
3.) priimek, ki se nahaja v četrti alineji drugega odstavka
4.) priimek, ki se nahaja v peti alineji drugega odstavka
5.) priimka, ki se nahajata v šesti alineji drugega odstavka
6.) priimek, ki se nahaja na začetku prve vrstice v sedmi alineji drugega odstavka
7.) priimek, ki se nahaja v osmi alineji drugega odstavka
8.) priimek, ki se nahaja v deveti alineji drugega odstavka
- prepis zapisnika komisije za ogled izvedenega projekta ureditev pretočnosti 11-mlinskega potoka, z dne 29. 1. 2015, ki je natipkan, pri čemer je organ dolžan prekriti:
1.) ime in priimek predstavnika izvajalca projekta, ki ni zakoniti zastopnik izvajalca
2.) priimek, ki se nahaja v tretji točki drugega odstavka
3.) priimek, ki se nahaja v četrti točki drugega odstavka
4.) priimek, ki se nahaja v peti točki drugega odstavka
5.) priimka, ki se nahajata v šesti točki drugega odstavka
6.) priimek, ki se nahaja v prvi vrstici v sedme točke drugega odstavka
7.) priimek, ki se nahaja v osmi točki drugega odstavka
8.) priimek, ki se nahaja v deveti točki drugega odstavka.
2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je, dne 11. 2. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje:
I. sklepa o ustanovitvi komisije, članov komisije in njihovih nalogah (v nadaljevanju sklep)
II. zapisnika komisije, z možnostjo dajanja morebitno potrebnih pripomb na zapisnik o ogledu in dejanskem stanju 11-mlinskega potoka (v nadaljevanju zapisnik).
Ob tem je navedla, da želi prejeti zahtevane informacije v elektronski obliki na e-naslov: … Nadalje je navedla, da je zaradi neurejenih vodnih poti ena izmed oškodovancev v Občini Apače. Podtalnica je visoka, zaradi česar več mesecev v letu poplavlja. Umazanija se akumulira v okolju vključno z vodnjaki, bivalnimi prostori itd., kar ima vpliv na zdravje in življenje. Poleg tega želi, da se izvede 11-mlinski potok v takšni konfiguraciji, da se občanom preko 11-mlinskega potoka omogoči dostop in nemoteno uporabo njihovih parcel št. 366/2, 367 in 368 k.o. Drobtinci, k.o. Podgorje ter parcel v lasti RS (javno dobro) št. 98 in 1137/2 k.o. Drobtinci.
Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 090-0001/2015-10, z dne 20. 2. 2015, zavrnil. V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki so vsebina kataloga informacij javnega značaja, kot določa ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05, 119/07; v nadaljevanju Uredba), zato te informacije niso dostopne na svetovnem spletu. Nadalje je navedel obstoj izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (dokument v izdelavi). Župan organa je, dne 20. 1. 2015, na podlagi 37. čl. Statuta organa v zvezi s sprejeto odločitvijo Občinskega sveta organa, z dne 17. 12. 2014 imenoval Komisijo za ogled izvedenega projekta Ureditev pretočnosti 11-Mlinskega potoka (v nadaljevanju projekt). Prosilka ni bila imenovana kot članica komisije, da bi se ji lahko posredoval zapisnik kot članici komisije, kljub temu, da trdi, da je bila ob ogledu kot nepovabljena prisotna. Komisija je, dne 29. 1. 2015, ob 11. uri opravila ogled izvedenega oz. zaključenega projekta ter je o tem, dne 30. 1. 2015, pripravila poročilo županu.
Projekt je bil izveden v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Ur. l. RS št. 12/13, 19/14, 90/14-ZDU-l) na podlagi gradbene pogodbe med organom in Podjetjem za gozdne gradnje in hortikulturo d.o.o. Naloga komisije je bila izvesti ponovni pregled projekta, predvsem v smislu kakovosti izvedenih del, kako so bila dela zaključena, ugotoviti morebitne nepravilnosti na projektu in razrešitev odprtih vprašanj med izvajalcem, organom ter strokovnim nadzorom s tehničnim poudarkom glede na postavljena vprašanja občinskih svetnikov na 2. redni seji Občinskega sveta dne 17.12.2015.
Zoper odločbo organa je prosilka, dne 8. 3. 2015, pri IP vložila pritožbo, v kateri je navedla, da gre v predmetni zadevi za informacije javnega značaja v skladu z vsemi predpostavkami za obstoj informacije javnega značaja. Organ se je z izpodbijano odločbo opredelil le do dveh zahtevkov, ostalih zahtevkov in pripomb pa sploh ni obravnaval. V izreku je bilo odločeno na splošno, organ ni navedel, do katerih informacij je dostop zavrnil. Prosilka se ne strinja z obrazložitvijo organa v zvezi z obstojem izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Sklep je že sprejet in ni v postopku izdelave. Tudi zapisnik bo slej ko prej napisan in podpisan in takrat ne bo več v fazi izdelave. Kakor je razvidno iz obrazložitve organa, bi moralo biti celotno poročilo pripravljeno do 30. 1. 2015, torej je zapisnik že izdelan in podpisan. Ureditev pretočnosti 11-Mlinskega potoka je bila izvedena in v ta namen so bila potrošena občinska finančna sredstva. S sanacijo ni dosežen namen. Zaradi poplavljanja je povzročeno veliko škode na stanovanjskih objektih in ostalih nepremičninah. ZDIJZ določa 5 izjem od prostega dostopa informacij, ki določajo, da je pred zavrnitvijo dostopa do informacije javnega značaja potrebno izvesti tako imenovani škodni test, ki ga organ pred zavrnitvijo dostopa informacij javnega značaja ni izvedel. Niti z enim stavkom ni obrazložil škode oz. škodljivih posledic zaradi razkritja zahtevanih dokumentov. Organ je v 2. tč. izreka odločil, da organ in prosilka krijeta vsak svoje stroške postopka. V obrazložitvi ni razlage, na katero zakonsko podlago je organ oprl navedeno odločitev in za katere stroške gre. Glede na navedeno prosilka prosi, da se ji omogoči dostop do celotne dokumentacije v zadevi z ureditvijo 11-Mlinskega potoka.
Organ je predmetne dokumente poslal v odločanje IP z dopisom št. 090-0001/2015-14, z dne 11. 3. 2015. Na poziv IP, z dne 11. 3. 2015, je organ istega dne posredoval tudi preostalo relevantno dokumentacijo (zahteva, odločba in pritožba).
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na občino Apače, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 140. čl. URS, ki določa, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa. Poleg tega ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. V zvezi z zahtevanimi informacijami so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja. IP je v nadaljevanju presojal ali so zahtevane informacije prosto dostopne.
2. Glede izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:
IP poudarja, da morajo biti za obstoj navedene izjeme kumulativno izpolnjeni trije pogoji:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v 1. odst. 7. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/07; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da so vsi presojani dokumenti že v celoti zaključeni. Sklep o imenovanju komisije je datiran z dne 20. 1. 2015 in podpisan s strani župana organa, zapisnik komisije je datiran z dne 29. 1. 2015 in podpisan s strani vseh prisotnih (tudi predsednice komisije), prepis zapisnika je prav tako datiran z dne 29. 1. 2015, in sicer ni podpisan, vendar iz njega jasno izhaja, da gre zgolj za dobeseden prepis že zaključenega dokumenta. Dokumenti so bili torej zaključeni in podpisani s strani oseb, ki so pristojne za njegovo vsebino, zato ne gre več za dokumente v nastajanju v smislu izjeme iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in 7. čl. UPIJZ. Prav tako je očitno, da predmetni dokumenti niso več predmet posvetovanja pri organu, ki je pooblaščen za njegov sprejem. Okoliščina, da organ še ni razrešil vseh odprtih vprašanj z izvajalcem in strokovnim nadzorom oz. sprejel nadaljnjih morebitnih ukrepov, ne pomeni, da so vsi dokumenti, na podlagi katerih bodo morebitni ukrepi (med drugim) temeljili, dokumenti, ki so še v postopku izdelave pri organu. Presojani dokumenti so torej samostojni in zaključeni v smislu ZDIJZ, zato za obstoj izjeme iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni izpolnjen že prvi kriterij (da je dokument še v postopku izdelave pri organu). Hkrati to pomeni, da zahtevani dokumenti niso več predmet posvetovanja pri organu, ki jih je podal, s čimer tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ni izpolnjen. Prav tako v predmetni zadevi ni izpolnjen niti tretji kriterij. Organ namreč ni izkazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine. Posledično zatrjevana izjema iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana.
V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali zahtevani dokumenti morebiti vsebujejo druge izjeme od prosto dostopnih informacij iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. Glede varstva osebnih podatkov:
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjem v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP je ugotovil, da presojani dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov (ime, priimek, podpis, številka mobilnega telefona, e-naslov) in presojal, ali je prosilki do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi s številko mobilnega telefona in osebnimi e-naslovi ter glede osebnih podatkov predstavnika izvajalca projekta, ki ni zakoniti zastopnik izvajalca, IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi z osebnimi podatki župana organa in članov komisije IP ugotovil, da gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njihovih imen, priimkov in podpisov dopustno. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka