Prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
+ -Številka: 090-77/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval dokumente v zvezi z izvajanjem šolskega programa Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Organ mu je določene dokumente posredoval, pri čemer je v njih prekril osebne podatke. Organ je zavrnil fotokopiranje enega od dokumentov, ker naj bi šlo za avtorsko delo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prekril tudi podatke, ki niso varovani osebni podatki, saj se nanašajo na javne uslužbence oz. na porabo javnih sredstev. Prav tako je treba dopustiti dostop do osebnih podatkov zakonitih zastopnikov podjetij. V pritožbenem postopku pa je IP ugotovil tudi, da zahtevani dokument, do katerega je dostop organ zavrnil, ne predstavlja avtorskega dela in ga mora organ posredovati prosilcu v obliki fotokopije.ODLOČBA:Številka: 090-77/2015/16
Datum: 1. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl., 2. odst. 251. čl. in 1 odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi…………………………………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 3. 2015, zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2015/2 z dne 25. 2. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 3. 3. 2015, zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 090-8/2015/2 z dne 25. 2. 2015, se delno ugodi ter se odpravi 1. točka izreka odločbe in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
a) Izpolnjene razpredelnice Priloge 2, Obrazca A, ki ga je organ prejel od Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja, pri čemer v obrazcu prekrije imena in priimke kandidatov pod zaporedno številko 4, 8, 9, 12, 13, 14, 15, 16, 19 in 20;
b) Dogovorov o praktičnem izobraževanju študentov po programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja med Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter gospodarskimi subjekti Mercator IP, d.o.o., Eurograf d.o.o., Inpos d.o.o., Celje, TCR Inpro d.o.o., Engrotuš d.o.o. ter Euromarkt d.o.o., pri čemer prekrije ime, priimek in podpis fizične osebe, ki zastopa subjekt Euromarkt d.o.o.;
c) Elaborat o razmestitvi dodatnega višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja iz junija 2012, pri čemer prekrije:
- ime in priimek kandidatov za predavatelja v tabeli 3 na 7. in 8. strani, in sicer druge in tretje kandidatke iz prve vrstice tabele, prve kandidatke iz druge vrstice tabele ter kandidatov v četrti, peti ter sedmi do enaindvajseti vrstici tabele;
- ime in priimek odgovorne osebe v tretji vrstici tabele na 15. strani;
d) Priloge k Elaboratu o razmestitvi dodatnega višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja:
- Podpora uvedbi in izvajanju novega višješolskega študijskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in dekoraterstvo Javnega zavoda Regijsko študijsko središče z dne 19. 7. 2011;
- Podpora izvajanju višješolskega programa – Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje z dne 21. 7. 2011;
- Mnenje o dodelitvi novega višješolskega programa s področja aranžerstva: Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Regionalne gospodarske zbornice Celje z dne 2. 8. 2011;
- Podpore k dodelitvi novega višješolskega strokovnega študijskega programa s področja aranžerstva »Snovanje vizualnih komunikacij in trženja« Mestne občine Celje z dne 29. 8. 2011;
- Mnenje Trgovinske zbornice Slovenije z dne 5. 10. 2011, pri čemer prekrije ime, priimek, funkcijo in podpis prvopodpisane fizične osebe;
- Mnenje podjetja Engrotuš d.o.o. o višješolskem programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja z dne 26. 9. 2011.
2. V delu, v katerem je organ dolžan, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 2. 2. 2015 od organa zahteval, da mu posreduje fotokopije:
1) odločbe, ki jo je organ izdal Višji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti s sedežem v Celju o vpisu v razvid oz. izpolnjevanju pogojev za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja;
2) izpolnjenih razpredelnic obrazec A in obrazec B, ki ju je prejel organ od Višje šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti s sedežem v Celju o izpolnjevanju pogojev za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja, ter na osnovi katerih je organ navedeni šoli izdal odločbo o izpolnjevanju navedenih pogojev;
3) dokazila, da je Višja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti s sedežem v Celju za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja zagotovila, na pristojni zbornici, najmanj 60 mest za praktično izobraževanje študentov;
4) elaborata o ustanovitvi višje strokovne šole za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja, ki ga je Višja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti s sedežem v Celju skladno z zakonodajo morala predložiti organu, da je lahko pričela z izvajanjem tega programa.
Organ je dne 25. 2. 2015 izdal odločbo št. 090-8/2015/2, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Pri tem je organ, zaradi neobstoja informacije, zavrnil dostop do dokumenta iz 3. točke zahteve prosilca, zaradi avtorskih pravic pa omogočil le vpogled v dokument iz 4. točke zahteve prosilca. Prav tako je ob posredovanju obrazca A iz 2. točke zahteve prosilca prekril imena in priimke neposrednih izvajalcev vzgojno izobraževalnega programa zaradi varstva osebnih podatkov. V preostalem delu je zahtevi prosilca ugodil.
Prosilec se je 4. 3. 2015 zoper zavrnilni del odločbe organa pritožil. Organ je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, dne 9. 3. 2015 odstopil v reševanje IP.
IP je dne 12. 3. 2015 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki jih je zahteval prosilec, pa mu je bil dostop do njih zavrnjen ter da mu posreduje dodatna pojasnila v zvezi z njimi. Odgovor organa skupaj z zahtevanimi dokumenti je IP prejel 20. 3. 2015.
Organ je IP dne 1. in 2. 4. 2015 posredoval še dodatna pojasnila.
IP je dne 31. 3. 2015 gospodarske subjekte, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti, do katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen, pozval k stranski udeležbi v pritožbenem postopku in jih pozval, da se v roku 8 dni od prejema poziva izjasnijo, ali zahtevani dokumenti zanje predstavljajo poslovno skrivnost.
Gospodarski subjekti so prejeli poziv 1. 4. oz 3. 4. 2015. Na poziv IP sta do dne izdaje te odločbe odgovorila le gospodarska subjekta Mercator IP, d.o.o. in INPOS d.o.o., Celje.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec se pritožuje zoper zavrnilni del odločbe, torej zoper zavrnitev dostopa do osebnih podatkov iz obrazca A iz 2. točke zahteve, zoper zavrnitev dostopa do dokumenta iz 3. točke zahteve (dokazila, da je Višja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti s sedežem v Celju za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja na pristojni zbornici zagotovila najmanj 60 mest za praktično izobraževanje študentov) ter zoper zavrnitev posredovanja fotokopije dokumenta iz 4. točke (elaborat o ustanovitvi višje strokovne šole za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja) zahteve. Posledično so predmet tega pritožbenega postopka le navedeni dokumenti oz. njihovi deli.
IP je najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti oz. njihovi deli predstavljajo informacije javnega značaja.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.
V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevani dokumenti sodijo v njegovo delovno področje. Prav tako organ nedvomno razpolaga z dokumentoma iz 2. in 4. točke zahteve prosilca, saj jih je v pritožbenem postopku tudi posredoval IP. Glede na navedeno so glede dokumentov iz 2. in 4. točke zahteve prosilca nedvomno izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.
Ob tem pa organ v izpodbijani odločbi navaja, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilec zahteval v 3. točki zahteve, torej z dokazilom o tem, da je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti s sedežem v Celju za izvajanje višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja na pristojni zbornici zagotovila najmanj 60 mest za praktično izobraževanje študentov. V naknadnih pojasnilih IP z dne 18. 3. 2015 je organ navedel, da zahtevani dokument ne obstaja. Gospodarska ali druga pristojna zbornica namreč ne verificira delovnih mest za praktično izobraževanje študentov. Skupaj s pojasnilom, je organ priložil dogovore med šolo in posameznimi delodajalci za izvajanje praktičnega izobraževanja, s katerimi se je šola dogovorila za 57 mest za praktično izobraževanje študentov po programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja. Navedeni dogovori so namreč priloga k dokumentu, ki ga je prosilec zahteval v 4. točki zahteve. IP ugotavlja, da ravno ti dogovori predstavljajo dokument, ki ga zahteva prosilec. Gre namreč za dokazilo o tem, da je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje zagotovila določeno število mest za praktično izobraževanje študentov po programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja. Organ z zahtevanim dokumentom torej razpolaga v materializirani obliki, saj ga je tudi posredoval IP, zaradi česar so tudi glede informacij iz 3. točke zahteve prosilca izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja.
IP je v nadaljevanju za vsakega od zahtevanih dokumentov (obrazec A iz 2. točke zahteve, dokumenti iz 3. točke zahteve ter dokument iz 4. točke zahteve) ugotavljal, ali je podana katera od izjem od prosto dostopnih informacij iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
1. Obrazec A iz 2. točke zahteve prosilca
Organ je v izpodbijani odločbi zavrnil dostop do imen in priimkov neposrednih izvajalcev vzgojno izobraževalnega programa v obrazcu A iz 2. točke zahteve prosilca zaradi varstva osebnih podatkov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da podatki, ki jih je prekril organ v posredovanih dokumentih, predstavljajo osebne podatke, kot so opredeljeni v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Naknadno je organ pojasnil, da obrazec A vsebuje osebne podatke kandidatov za predavatelje šolskega programa, ki se je začel izvajati s šolskim letom 2014/2015. Posebej je priložil seznam, kateri od teh kandidatov so že bili izbrani kot predavatelji 1. letnika programa in so torej v šolskem letu 2014/2015 že predavali. Gre za kandidate iz 1.-3., 5.-7., 10.-11.,17.-18. ter 21. točke obrazca A. Ti posamezniki torej predstavljajo za 1. letnik programa izbrane predavatelje, ki so in bodo v tem šolskem letu za predavanja prejeli plačilo iz javnih sredstev. Ostali kandidati niso bili izbrani za predavatelje 1. letnika programa, so pa še vedno kandidati za predavatelje za 2. letnik programa, ki se prične jeseni 2015. IP ne vidi pravne podlage za razkritje osebnih podatkov kandidatov, ki (še) niso bili izbrani. Ne gre namreč za podatke javnih uslužbencev v povezavi z njihovim delovnim razmerjem, saj dejansko še niso izbrani za opravljanje tega dela. Hkrati tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj kandidati (še) niso bili izbrani in torej tudi ne plačani za predavanja. Posledično IP ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov kandidatov iz 4., 8.-9.,12.-16. ter 19.-20. točke obrazca A.
Drugače pa je IP ugotovil glede osebnih podatkov izbranih kandidatov, torej glede osebnih podatkov predavateljev iz 1.-3., 5.-7., 10.-11.,17.-18. ter 21. točke obrazca A. Večina med njimi (razen predavateljev iz 5. in 18. točke) so hkrati javni uslužbenci, ki, glede na navedbe organa, v obrazcu A nastopajo kot izvajalci obveznosti v okviru delovnega razmerja. Njihova imena in priimki, podatki o predmetu, ki ga poučujejo ter podatki o njihovem delovnem mestu torej nedvomno predstavljajo osebne podatke javnih uslužbencev v zvezi z njihovim delovnim razmerjem. IP pa enako ugotavlja tudi glede podatkov o njihovi izobrazbi in podatkov o njihovih izkušnjah. Kot je namreč pojasnil organ, je izobrazba teh posameznikov pogoj za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole za določen program in določen predmet. Posledično torej podatki o izobrazbi predavateljev v konkretnem primeru predstavljajo podatke o tem, da ti izpolnjujejo pogoje za opravljanje konkretnih predavanj – torej, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje obveznosti iz delovnega razmerja. Enako velja tudi za podatke o njihovih znanjih, saj znanja, ki so potrebna za predavanje posameznega predmeta, navaja splošni del vsakega programa. IP glede na navedeno ugotavlja, da osebni podatki javnih uslužbencev v zahtevanem dokumentu ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in je treba dostop do njih dopustiti. Tudi osebni podatki dveh predavateljev iz 5. in 18. točke obrazca A, ki sicer nista javna uslužbenca, vendar pa sta kot izbrana predavatelja opravljala predavanja iz programa preko s.p., ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Iz pojasnil organa namreč izhaja, da sta tudi ta predavatelja v delu, kjer predavata rednim študentom, za predavanja prejela plačilo iz javnih sredstev, zaradi česar je treba dostop do njunih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu dopustiti.
Glede na vse navedeno, je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji, glede dokumenta iz 2. točke zahteve prosilca, napačno uporabil materialno pravo (ni upošteval izjeme od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. a) točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
2. Dokumenti iz 3. točke zahteve prosilca
IP je v konkretnem pritožbenem postopku ugotovil, da dokumente, ki jih prosilec zahteva v 3. točki, predstavljajo dogovori med šolo in posameznimi gospodarskimi subjekti za izvajanje praktičnega izobraževanja. Navedeni dokumenti bi lahko predstavljali poslovno skrivnost teh gospodarskih subjektov in tako izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero organ zavrne dostop do informacij, ki so opredeljene kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je odvisno od družbe. Pri objektivnem kriteriju pa mora biti potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
IP ugotavlja, da v konkretnem primeru nista izpolnjena ne subjektivni ne objektivni kriterij za določitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost.
Gospodarske subjekte Euromarkt d.o.o., Eurograf d.o.o., Mercator IP d.o.o., Engrotuš d.o.o., Inpos d.o.o. Celje ter TCR Inpro d.o.o. je namreč IP pozval, da se v roku 8 dni od prejema poziva opredelijo do tega, ali navedeni dokumenti zanje predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedeni gospodarski subjekti so poziv IP prejeli 1. 4. 2015 oz. 3. 4. 2015 (Euromarkt d.o.o.). Do dne izdaje te odločbe sta na poziv odgovorila le Mercator IP d.o.o. ter Inpos d.o.o. Celje. Pri tem je prvi izrecno navedel, da zahtevani dokument, ki se nanaša nanj, ne predstavlja poslovne skrivnosti, drugi pa je zaprosil za podaljšanje roka za odgovor do 15. 4. 2015. Vendarle Inpos d.o.o. Celje do dne izdaje te odločbe, torej tudi po izteku podaljšanega roka za odgovor na poziv, ni podal pojasnila o tem, ali zahtevani dokument, zanj predstavlja poslovno skrivnost. Noben od gospodarskih subjektov, na katere se zahtevani dokumenti nanašajo, torej ni predložil ali se skliceval na obstoj akta, s katerim bi zahtevane dokumente označil kot poslovno skrivnost. Posledično IP ugotavlja, da subjektivni kriterij za določitev dokumentov iz 3. točke zahteve prosilca kot poslovno skrivnost ni podan.
Enako je IP ugotovil tudi glede vprašanja, ali je izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Zahtevani dokumenti predstavljajo dogovore med organom in subjekti o tem, da bodo subjekti zagotovili študentom, po programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja, praktično izobraževanje. IP ne vidi, kako bi lahko z razkritjem navedenih dokumentov gospodarskim subjektom nastala kakršnakoli škoda. Zahtevani dokumenti ne vsebujejo informacij, ki bi pomenile konkurenčno prednost subjektov v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju teh subjektov na trgu. IP zato ugotavlja, da tudi objektivni kriterij za določitev dokumentov iz 3. točke zahteve prosilca za poslovno skrivnost ni podan.
Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo informacij, ki bi predstavljale poslovno skrivnost po določbah ZGD-1, zaradi česar izjema od prosto dostopnih informacij iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
Zahtevani dokumenti pa vsebujejo tudi podatke o imenih, priimkih, funkcijah oz. delovnih mestih in podpisih podpisnikov dogovorov, ki bi lahko predstavljali izjemo od prosto dostopnih informacij po že omenjeni določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem imena, priimki, funkcije oz. delovna mesta in podpisi podpisnikov na strani šole predstavljajo osebne podatke javnih uslužbencev v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja. Kot že navedeno zgoraj, ti podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj je glede njih podana izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dostop do teh podatkov je zato treba dopustiti, ker ne gre za varovane osebne podatke. Enako velja tudi za podatke o imenih, priimkih, funkcijah in podpisih predstavnikov gospodarskih subjektov na dokumentih gospodarskih subjektov Mercator IP, d.o.o. in TCR Inpro d.o.o. Gre namreč za tedanja (in v primeru Mercator IP, d.o.o. tudi aktualnega) zakonita zastopnika subjektov, katerih imena in priimka sta (bila) javnosti prosto dostopna v Poslovnem registru Slovenije (PRS) na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence Slovenije (AJPES). Osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, ni mogoče šteti za varovane osebne podatke. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1 in Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1). Drugače pa velja glede imena, priimka in podpisa fizične osebe na dokumentu gospodarskega subjekta Euromarkt d.o.o. Iz javno dostopnih virov namreč IP ni zasledil, da bi šlo za osebo, ki bi bila kadarkoli pooblaščena za zastopanje subjekta, bila njegov družbenik, ustanovitelj ali član organa subjekta. Posledično IP ni našel pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov. Dokumenti subjektov Eurograf d.o.o., Engrotuš d.o.o. ter Inpos d.o.o. ne vsebujejo podatkov o podpisnikih dokumentov, prav tako iz podpisov posameznikov ni mogoče razbrati njihovih imen in priimkov. Navedeni posamezniki torej iz teh dokumentov niso določljivi, zaradi česar se njihovi podpisi v konkretnem primeru ne morejo šteti za osebne podatke, kot so opredeljeni v ZVOP-1.
Hkrati IP ugotavlja, da glede zahtevanih dokumentov ni podana niti nobena druga izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov dopustiti, pri čemer je treba v dokumentu, ki se nanaša na gospodarski subjekt Euromarkt d.o.o., v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu, prekriti podatke o imenu, priimku in podpisu podpisnika, ki je dokument podpisal s strani podjetja.
Organ je torej glede dokumentov iz 3. točke zahteve prosilca zmotno ugotovil dejstva, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi drugega odstavka 251. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. b) točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
3. Dokumenti iz 4. točke zahteve prosilca
IP pojasnjuje, da dokument iz 4. točke zahteve prosilca predstavlja Elaborata o razmestitvi dodatnega višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja (v nadaljevanju Elaborat), skupaj s prilogami. Pri tem prilogo št. 1 predstavljajo dogovori za izvajanje praktičnega izobraževanja, o katerih je IP odločil v točki 1. b) izreka te odločbe in odločitev obrazložil v prejšnji točki obrazložitve te odločbe. Posledično se v izogib ponavljanju IP glede obstoja izjem od dostopa do tega sklopa prilog v tej točki ne opredeljuje, temveč ugotavlja obstoj morebitnih izjem glede Elaborata samega in glede ostalih prilog k elaboratu.
Organ v izpodbijani odločbi ni zatrjeval, da je glede Elaborata podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa je IP ugotovil, da tako Elaborat kot tudi priloge vsebujejo osebne podatke, glede katerih bi lahko bila podana izjema od prosto dostopnih informacij iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Elaborat na strani 7 in 8 v tabeli 3 vsebuje imena in priimke kandidatov za imenovanje za predavatelja v programu Snovanje vizualnih komunikacij in trženja. IP je navedeno tabelo primerjal s seznamom izbranih predavateljev in ugotovil, da so štiri od v tabeli navedenih oseb bile izbrane za predavatelje za predmete, kot so določeni v tabeli. To velja za prvega kandidata v prvi vrstici tabele, drugega kandidata v drugi vrstici tabele ter za kandidata v tretji in šesti vrstici tabele. Navedeni kandidati so torej izbrani kandidati, ki so dejansko že opravili predavanja za predmete iz tabele in so zanj (kot izhaja iz 1. točke obrazložitve te odločbe) prejeli plačilo iz javnih sredstev. Poleg tega vsi štirje kandidati oz. izbrani predavatelji svoje delo opravljajo kot javni uslužbenci v okviru delovnega razmerja. Posledično IP ugotavlja, da je treba dostop do teh podatkov dopustiti, ker ne gre za varovane osebne podatke. Drugače pa je IP ugotovil glede podatkov o imenih in priimkih ostalih kandidatov iz tabele 3 na 7. in 8. strani Elaborata. Ne gre namreč za izbrane kandidate, zaradi česar ti predavanj niso izvedli, niti zanje niso prejeli kakršnegakoli plačila iz javnih sredstev. IP tako ne vidi pravne podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov. Posledično je glede teh osebnih podatkov podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je treba dostop v tem delu zavrniti.
V tabeli na 15. strani Elaborat vsebuje imena in priimke odgovornih oseb gospodarskih subjektov. Pri tem posamezniki v prvi, drugi in četrti vrstici tabele predstavljajo sedanje ali tedanje zakonite zastopnike teh subjektov. Njihova imena in priimki so tako (bili) javnosti prosto dostopni v PRS. Drugače pa velja za podatek o imenu in priimku fizične osebe iz tretje vrstice tabele. Za razkritje njenih podatkov IP ne najde pravne podlage, zaradi česar je treba dostop do teh podatkov, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti.
Priloge k Elaboratu (razen dogovorov med šolo in posameznimi gospodarskimi subjekti za izvajanje praktičnega izobraževanja) vsebujejo podatke o imenih, priimkih, funkcijah in podpisih podpisnikov dokumentov, ki bi lahko predstavljali izjemo od prosto dostopnih informacij po že omenjeni določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem imena, priimki, funkcije oz. delovna mesta in podpisi podpisnikov na strani šole, Javnega zavoda Regijsko študijsko središče in Mestne občine Celje predstavljajo osebne podatke javnih uslužbencev v zvezi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja oz. javnih funkcionarjev v povezavi z opravljanjem javne funkcije. Ti podatki, kot že obrazloženo zgoraj, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in je treba dostop do njih dopustiti. Prav tako je treba dopustiti dostop do podatkov o imenih, priimkih, funkcijah in podpisih zastopnikov subjektov na dokumentih Trgovinske zbornice Slovenije (le glede podatkov drugopodpisane fizične osebe), Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje, Regionalne gospodarske zbornice Celje ter Engrotuš d.o.o., saj gre za osebne podatke zakonitih zastopnikov teh subjektov, ki so javnosti prosto dostopni v PRS. Drugače pa velja za podatke o imenu, priimku, funkciji in podpisu prvopodpisane fizične osebe na dokumentu Trgovinske zbornice Slovenije, saj ne gre za družbenika ali zakonitega zastopnika subjekta. IP ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov, zaradi česar je treba dostop do njih, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrniti.
Ob pregledu Elaborata in prilog k Elaboratu IP ni ugotovil obstoja drugih izjem od prosto dostopnih informacij iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je zato ugotovil, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov dopustiti, pri čemer je treba v njem, v skladu s pravili o delnem dostopu iz 7. člena ZDIJZ, prekriti varovane osebne podatke.
Organ pa je zavrnil posredovanje fotokopije Elaborata prosilcu iz naslova varstva avtorskih pravic, prosilcu pa omogočil zgolj vpogled v zahtevani dokument. Prosilec ima sicer na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Vendar pa glede na določbe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ lahko prosilec dobi informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, samo na vpogled. Posledično se v primeru, ko zahtevana informacija predstavlja varovano avtorsko delo, lahko zavrne posredovanje njene fotokopije oz. elektronske kopije, vendar pa mora organ omogočiti prosilcu vpogled.
V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo.
Ob vpogledu v zahtevani dokument, IP pritrjuje stališču prosilca, da ne gre za avtorsko delo. V konkretnem primeru namreč ni izpolnjen kriterij individualnosti. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih avtorsko varovanih del, od avtorsko nevarovanih del, in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. V primeru pa, ko vsebuje stvaritev le nabor podatkov in dejstev, pri taki stvaritvi ni izpolnjen pogoj individualnosti in ta ni varovana kot avtorsko delo.
Kot pravilno navaja tudi prosilec, vsebino elaborata o razmestitvi dodatnega študijskega programa, določa Pravilnik o ustanavljanju javnih višjih strokovnih šol (Ur. l. RS, št. 96/05, v nadaljevanju Pravilnik). Glede na 10. člen Pravilnika mora takšen elaborat vsebovati načrt izvajanja dodatnega študijskega programa in vseh drugih programov, po katerih šola izobražuje ter podatke o delovni obremenitvi strokovnih delavcev in sodelavcev. Pri tem mora biti elaborat pripravljen v skladu z določbo prvega odstavka 7. člena Pravilnika, kar pomeni, da mora vsebovati še podatke, taksativno naštete v navedeni določbi. Vsebina zahtevanega dokumenta je torej v pretežni meri predpisana vnaprej, zaradi česar njegova priprava ne zahteva posebne ustvarjalnosti. Poleg tega zahtevani dokument v pretežnem delu vsebuje le naštevanje različnih podatkov in informacij, kar zagotovo ne izkazuje izpolnjevanje kriterija individualnosti avtorskega dela. Elaborat ni napisan na poseben, izviren način, ne vsebuje kakšnih grafičnih elementov, ki bi ga razlikovali od drugih podobnih izdelkov. Prav tako sama raba besed in stavčnih struktur ni drugačna od običajne rabe teh elementov v podobnih izdelkih. Za dosego kriterija individualnosti avtorskega dela bi morala biti vsebina Elaborata izražena na izviren način (npr. z izbiro posebnih besed oz. stavkov, v obliki pravljice, pesmi, slikovno itd.) – torej bi morala biti podana drugače od ostalih podobnih izdelkov. V konkretnem primeru pa gre za standardno naštevanje podatkov in informacij, ki naj bi bile relevantne za odobritev programa. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da kriterij individualnosti v konkretnem primeru glede zahtevanega dokumenta ni izpolnjen. Posledično zahtevani dokument ne predstavlja avtorskega dela, zaradi česar ni ovir, da bi ga organ prosilcu posredoval v obliki fotokopije. Na tem mestu IP še dodaja, da za ugotavljanje, ali določen izdelek predstavlja avtorsko delo, ni relevanten vloženi delovni trud ustvarjalca, prav tako ne vložena sredstva in stroški. Dejstvo torej, da so ustvarjalci Elaborata vložili v njegovo pripravo poseben trud, še ne pomeni, da gre za avtorsko delo.
Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da dokument iz 4. točke zahteve prosilca ne predstavlja avtorskega dela, zato je treba dostop do njega prosilcu omogočiti v obliki fotokopije, pri čemer je treba v njem prekriti varovane osebne podatke, kot izhaja iz 1. c) in 1. d) točke izreka te odločbe.
IP je tako ugotovil, da so bili v odločbi prve stopnje glede dokumenta iz 4. točke zahteve prosilca zmotno presojeni dokazi in je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja (zahtevani dokument dejansko ne predstavlja avtorskega dela). Posledično je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi tudi v tem delu delno ugodil in odločbo organa v tem delu odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. c) in 1. d) točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka