Prosilec - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 090-75/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, Notranje delovanje organa
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje večjega števila dokumentov v zvezi z ocenami sodnikov, aktivnostmi sodne uprave in glasovanjem sodnikov v posameznih zadevah. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker je prosilec z zahtevo zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (5. odst. 5. čl. ZDIJZ). IP je z odločbo ugodil pritožbi prosilca, odpravil odločbo in zadevo vrnil organu v ponovni postopek. Organ je v ponovnem postopku zahtevo prosilca v delu o katerem je bilo že odločeno zavrgel, v preostalem delu pa jo je z odločbo zavrnil, ker z delom zahtevane dokumentacije organ ne razpolaga, glede preostalih delov zahtevane dokumentacije pa sta podani izjemi po 3. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, poleg tega pa je del zahtevane dokumentacije nedostopen na podlagi 5.a čl. ZDIJZ. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo. IP je ugotovil, da organ dejansko z delom zahtevane dokumentacije ne razpolaga in da sta glede dela dokumentacije, s katero organ razpolaga, izjemi varovanih osebnih podatkov in notranjega delovanja podani, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. IP je tudi ugotovil, da je o delu zahteve že bilo odločeno oz. se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, zato je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil. IP je v zvezi z delom zahteve ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje (ni ugotovil, da z dokumenti razpolaga in ni presojal možnosti delnega dostopa v skladu s 7. čl. ZDIJZ), zato je pritožbi prosilca delno ugodil, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo.ODLOČBA:Številka: 090-75/2015/4
Datum: 21. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 16. 2. 2015, št. Su 1724/2014, Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 3. 3. 2015, zoper odločbo Vrhovnega sodišča št. Su 1724/2014, z dne 16. 2. 2015, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- oceno sodniške službe št. Su 44-1/2012-997, z dne 30. 11. 2012, na način, da mu posreduje prvo stran dokumenta do besede »obrazložitev« in zadnjo stran dokumenta, od vključno zadnjega odstavka obrazložitve (pred pravnim poukom) naprej,
- oceno sodniške službe št. Su 44-1/2012-968, z dne 26. 6. 2012, na način, da mu posreduje prvo stran dokumenta do besede »obrazložitev« in zadnjo stran dokumenta, od vključno zadnjega odstavka obrazložitve (pred pravnim poukom) naprej.
2. V preostalem delu, v katerem organ z dokumentom ne razpolaga in v katerem gre za notranje delovanje organa ter v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 8. 10. 2014 (vročeno 10. 10. 2014), na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled in posredovanje fotokopij:
I. dokumentacije, ki izkazuje vsa dejanja in ukrepe organa ob poteku sodnih postopkov in v izvršenih kazenskih ter pravdnih postopkih, ki se nanašajo na:
a) vsa ravnanja policije, sodnice …, državnega tožilstva, sodne uprave Okrajnega in Višjega sodišča ter Odvetniške zbornice RS, v zvezi s kazensko zadevo št. IV K 85253/2010;
b) ravnanja sodnice …, odvetnice …, policije, državnega tožilstva, sodne uprave Okrajnega in Višjega sodišča ter Odvetniške zbornice RS, v zvezi s pravdno zadevo št. III P 3083/2010;
c) ravnanja sodnice …, sodne osebe …, sodnice …, policije, državnega tožilstva, sodne uprave Okrajnega, Okrožnega in Višjega sodišča, v zvezi s kazensko zadevo št. IK 546/99 in izvršilnimi zadevami št. I 1457/2009 in I 15774/2000;
II. dokumentacije, ki izkazuje vsa dejanja in ukrepe organa, ki se nanašajo na prejeto zahtevo za varstvo zakonitosti, z dne 2. 4. 2014, štiri priloge z dvema zapisnikoma policije, z dne 30. 4. 2013 (v zvezi s kaznivimi dejanji sodnice …), devet prilog, z dne 22. 5. 2014, ki se nanašajo na opravo materialnega in formalnega preizkusa organa obtožnega akta ODT št. Kt(0) 4911/09 KM/ZB, z dne 28. 10. 2010;
III. dokumentacije, ki izkazuje aktivnosti, ukrepe, obravnavo kaznivega dejanja, izrečene sankcije, vzrok za uvedbo razrešitve in podlago v zvezi z zadevami št. IV K 85253/2010, II Kp 85253/2010 in I Ips 85253/2010 in listin, ki izkazujejo vodenje postopkov razrešitve sodnice …;
IV. listin, s katerimi je sodišče obvestilo predsednika Državnega zbora RS in Ministra o zgoraj navedenem, posredovalo zaradi kršitev v pravdni zadevi … in kazenski zadevi …;
V. dokumentacije, ki izkazuje podelitev mandata za sporna ravnanja sodnici …, podelitev mandata organu za ignoriranje sporne situacije, podelitev mandata Sodnemu svetu za izvolitev … na sodniško funkcijo;
VI. vseh ocen sodnice … po periodičnih obdobjih od nastopa sodniške funkcije dalje in vseh listin, ki so nastale v zvezi z imenovanjem, predlogi ali delom sodnice … pred izvolitvijo na sodniško funkcijo;
VII. ocen Višjih sodnikov …, … in …, kot jih periodično opravlja pristojen organ in listin, ki izkazujejo, kako so glasovali Višji sodniki v zadevi št. II Kp 85253/2010, dne 4. 10. 2012;
VIII. ocen Višjih sodnikov …, … in …, kot jih periodično opravlja pristojen organ in listin, ki izkazujejo, kako so glasovali Višji sodniki v zadevi št. II Kp 85253/2010, dne 26. 11. 2013;
IX. ocen Vrhovnih sodnikov …, …, …, … in …, kot jih periodično opravlja pristojen organ in listin, ki izkazujejo, kako so glasovali Vrhovni sodniki v zadevi I Ips 85253/2010, dne 19. 6. 2014;
X. ocen sodne osebe …, sodnice … in sodnice …, kot jih periodično opravlja pristojen organ, od leta 1999 dalje;
XI. ocen sodnice …, kot jih periodično opravlja pristojen organ, od leta 1999 dalje.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. Su 1724/2014, z dne 11. 12. 2014. V odločbi je navedel, da lahko organ v skladu s 5. odst. 5. čl. ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
IP je z odločbo št. 090-281/2014/2, z dne 14. 1. 2015, ugodil pritožbi prosilca, z dne 17. 12. 2014, odpravil odločbo št. Su 1724/2014, z dne 11. 12. 2014 in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.
Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. Su 1724/2014, z dne 16. 2. 2015, delno ugodil. Organ je glede tč. I.-V. zahteve pojasnil, da je bilo prosilcu v različnih postopkih s strani različnih institucij že večkrat pojasnjeno, da ne obstaja dokumentacija, ki izkazuje ukrepe v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih našteva prosilec. Organ je opravil tudi pregled zadev, evidentiranih v vpisniku, ki ga za delo uporablja Urad predsednika organa in pregled evidentiranih zadev na Kazenskem oddelku organa ter ugotovil, da v tem delu zahtevana dokumentacija ne obstaja. Posledično organ z v tem delu zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Nadalje je v zvezi s tč. VI. zahteve navedel, da je za ocenjevanje okrožnih in okrajnih sodnikov pristojen personalni sveti Višjega sodišča, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Glede listin, ki so nastale v zvezi z imenovanjem, predlogi ali delom sodnice … pred izvolitvijo na sodniško funkcijo, pa je navedel, da je bilo o tej zahtevi že ugodeno z odločbo št. Su 2008/2014, z dne 14. 1. 2015. Ker je bilo prosilčevi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno, nima več pravovarstvenega interesa, zato je organ zahtevo v tem delu zavrgel. Nadalje je navedel glede ocen sodniške službe, ki jih je prosilec zahteval v VII., VIII., IX. in XI. tč. zahteve, da z zahtevanimi ocenami razpolaga. Zahtevi za oceno sodnice … je bilo že delno ugodeno z odločbo št. Su 2008/2014, z dne 14. 1. 2015. Ker prosilec v tem delu nima več pravovarstvenega interesa, je organ zahtevo v tem delu zavrgel. Organ je zahtevi za preostale (v tem delu) zahtevane sodniške ocene ugodil v delu, ki je v povezavi z opravljanjem javne funkcije, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl ZDIJZ in prosilcu, v skladu s 7. čl. ZDIJZ, omogočil delni dostop. Organ je glede zapisnikov o posvetovanju in glasovanju, ki jih je prosilec zahteval v VII. in VIII. tč. zahteve, navedel, da gre za zadevo Višjega sodišča in posledično organ s temi dokumenti ne razpolaga in je zato zahtevo v tem delu zavrnil. Nadalje je glede zapisnika o posvetovanju in glasovanju, ki ga je prosilec zahteval v IX. tč zahteve, navedel, da z njim razpolaga, vendar gre za informacijo, ki v skladu s 5.a čl. ZDIJZ ni prosto dostopna. Poleg tega se je skliceval tudi na preteklo prakso IP oz. na obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in je zahtevo v tem delu zavrnil. Nadalje je glede ocene sodne osebe in sodnikov, ki jih je prosilec zahteval v X. tč. zahteve, navedel, da je za ocenjevanje okrožnih in okrajnih sodnikov pristojen personalni svet Višjega sodišča, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Za ocenjevanje javnih uslužbencev so pristojni njihovi predstojniki, v zahtevi navedena javna uslužbenka pa ni zaposlena pri organu, zato je zahtevo v tem delu zavrnil.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 3. 3. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ prosilcu očital zlorabe, selektivno obravnaval njegovo zahtevo in ignoriral pritožbene razloge. Organ se neutemeljeno opira na nepravnomočno odločbo št. Su 2008/2014, z dne 14. 1. 2015 (pravilno 23. 1. 2015). Navedena odločba je bila odpravljena z odločbo IP z dne 14. 1. 2015. Organ ni pravilno upošteval meril glede omejitve dostopa do informacij javnega značaja. Za sodnike je uporabil druga merila kot za prosilca, posegel v pravice prosilca, ni ugotovil, s katerimi listinami razpolaga oz. je nepopolno ugotovil dejansko stanje ter ni odločil, do katere dokumentacije je dostop »v preostalem delu« zavrnil. Organ ni odločal o sejah in o listinah sodniških ocen za …, … in sodno osebo .... V delu, kjer organ trdi, katere informacije naj bi prosilec že pridobil od drugih organov, ne navaja določno kdaj, od katerega organa in kaj naj bi prosilec pridobil. Posplošeno sklicevanje na izjeme po ZDIJZ je neutemeljeno tudi iz razlogov, ki so nastali s kaznivimi dejanji dveh sodnic, o katerih je bilo pravosodje večkrat seznanjeno v času pred in ob poteku sodnih postopkov. Prosilcu je bila načrtno omejena pravica do resnične informacije in poštenega obravnavanja po 6. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 1724/2014, z dne 9. 3. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
IP je, dne 10. 4. 2015, pozval organ, da pojasni, ali v okviru upravljanja s centralno kadrovsko evidenco razpolaga z ocenami sodniške službe za sodnice …, … in … ter z oceno sodne osebe …
Organ je, dne 16. 4. 2015 pojasnil, da ne razpolaga z oceno sodniške službe za sodnico … in z ocenjevalnim listom za oceno delovne uspešnosti javne uslužbenke ... Organ v okviru vodenja centralne kadrovske evidence razpolaga z oceno sodniške službe za sodnici … in … in je navedene dokumente posredoval IP v presojo.
Pritožba je delno utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 106. čl. Zakona o sodiščih (Ur. l RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZS), v skladu s katerim je Vrhovno sodišče pristojno za sojenje oz. odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje, za sojenje o pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, za katere tako določa zakon, za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje, za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo sodišče, za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče, za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon, za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. V skladu z 78. čl. ZS sodi v delovno področje organa tudi upravljanje s centralno kadrovsko evidenco, v kateri se obdelujejo osebni in drugi podatki sodnikov ter javnih uslužbencev sodišč. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije, s katerimi organ razpolaga, nedvomno spadajo v delovno področje organa.
2. Glede I.-V. tč. zahteve prosilca:
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da ne obstaja dokumentacija, ki izkazuje ukrepe v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji, ki jih našteva prosilec. Da v tem delu zahtevana dokumentacija ne obstaja, je bilo potrjeno tudi s pregledom zadev, evidentiranih v vpisniku, ki ga za delo uporablja Urad predsednika organa in pregledom evidentiranih zadev na Kazenskem oddelku organa. Očitno postopki oz. dejanja in ukrepi v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji, ki jih navaja prosilec, niso bili nikoli sproženi, posledično pa organ z v tem delu zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
3. Glede listin, v zvezi z imenovanjem ali delom pred izvolitvijo na sodniško funkcijo, ki jih je prosilec zahteval v VI. tč. zahteve:
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je organ:
1. na podlagi odločbe št. Su 401/2015, z dne 4. 3. 2015, o kateri je IP odločil v pritožbenem postopku z odločbo št. 090-85/2015/2, z dne 3. 4. 2015, prosilcu (upoštevaje izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) že posredoval sledeče dokumente:
- odločba o imenovanju št. Su 10-02/2006-08C, z dne 22. 6. 2006
- sklep o izbiri št. Su 10-02/2006-08C, z dne 7. 6. 2006
2. na podlagi odločbe št. Su 2008/2014, z dne 23. 1. 2015, o kateri teče pritožbeni postopek pri IP št. 090-48/2015, prosilcu (upoštevaje izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) že posredoval sledeče dokumente:
- pogodba o zaposlitvi št. 17/2006 z dne 13. 7. 2006
- aneks št. 1/2006 k pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006
- pogodba o zaposlitvi št 17/2006-1, z dne 25. 1. 2007
- aneks št. 1/2008 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1
- aneks št. 2/2009 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1
- aneks št. 3/2009 k Pogodbi o zaposlitvi št 17/2006-1
- sklep št. OS 12/2006, z dne 23. 12. 2009
- sklep št. OS 12/2006, z dne 23. 12. 2010
- aneks št. 6/2011 k Pogodbi o zaposlitvi št 17/2006-1
- Sporazum o prenehanju veljavnosti Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas št. 17/2006-1, z dne 25 1. 2007 in vseh aneksov k navedeni pogodbi
4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP določa, da organ zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. IP je v skladu z zgoraj navedenim ugotovil, da je organ v zvezi z v tem delu zahtevanimi dokumenti že odločil (odločba št. Su 401/2015, z dne 4. 3. 2015) in da se o isti upravni zadevi tudi že vodi upravni postopek (pritožbeni postopek št. 090-48/2015 v zvezi z odločbo št. Su 2008/2014, z dne 23. 1. 2015). Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ v predmetni zadevi s tem, ko je odločil, da prosilec v zvezi z v tem delu zahtevanimi dokumenti, nima pravovarstvenega interesa in zavrgel zahtevo, ravnal pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
4. Glede ocen sodniške službe, ki jih je prosilec zahteval v VII., VIII., IX., in XI. tč. zahteve:
IP uvodoma pojasnjuje, da je v podobnih primerih že večkrat odločal, pri čemer je zavzel jasno stališče (glej npr. odločbo IP št. 090-164/2013/2, z dne 5. 8. 2013). Presojane ocene sodniške službe sodnikov in sodnic so bile izdelane na podlagi ZSS in predstavljajo pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnikov v nekem časovnem obdobju. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. čl. ZSS, kar pomeni, da nedvomno vsebuje osebne podatke v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Kot je pravilno ugotovil tudi organ, pa pri presoji, ali gre za varovane osebne podatke, ni mogoče mimo določbe 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Sodniki so javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, zato je na prvi pogled povsem logičen zaključek, da je tudi ocena njihovega dela povezana z opravljanjem javne funkcije in kot taka prosto dostopna informacija. Vprašanje, ki sledi pa je, kako široko oz. ozko je treba razlagati pojem »ocene sodniške službe«, ki je (še) v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije? Ocena sodniške službe je sestavljena iz izreka - odločitve in iz obrazložitve ocene, ki zajema nabor različnih osebnih podatkov sodnikov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje pogojev iz 29. čl. ZSS: 1. strokovno znanje, 2. delovne sposobnosti, 3. sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, 4. opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, 5. varovanje ugleda sodnika in sodišč, 6. sposobnost ustnega in pisnega izražanja, 7. opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, 8. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela; 9. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. V 29. čl. ZSS je podrobno opredeljeno, za vsak kriterij posebej, kaj mora biti predmet preizkusa, kar pomeni, da je personalni svet zavezan posamezne kriterije vsebinsko napolniti z obrazložitvijo, ki ob tem nujno kaže tudi na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika (način reševanja zadev, strokovnost, ali so odločbe pravilne in kvalitetne, pripravljenost za dodatno delo, dogodki izven službe v povezavi z ugotavljanjem varovanja ugleda sodnika in sodišča, …), za katere IP ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (3. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1)) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije« je vendarle treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Obrazložitev ocene sodniške službe je namenjena izključno ocenjevani osebi, primarno, da lahko zavaruje svoje pravice z vidika pravnega varstva, prav tako pa je na podlagi ugotovitev seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno oz. lahko izve, kakšne so njene pomanjkljivosti. Podrobne ugotovitve v obrazložitvi ocene sodniške službe pa rezultirajo v sami odločitvi – oceni in v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer personalni svet zgolj povzame zakonske določbe za vsak kriterij posebej, ali jih sodnik izpolnjuje ali ne. IP tako poudarja, da je v odločbi o oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma, ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega sodnika, pa sodijo v zasebno sfero sodnika in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Po oceni IP je transparentnost nadzora nad delom sodnikov dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevanih odločb, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. čl. ZSS sodnik (ne)izpolnjuje. Preostalih informacij v obrazložitvi zahtevanih sodniških ocen pa, v skladu z načelom sorazmernosti, ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz 3 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP je ugotovil, da zahtevane ocene sodniške službe vsebujejo tudi imena in priimke javnih funkcionarjev, ki so sprejeli ocene sodniške službe. Vse osebe na zahtevanih dokumentih so navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni funkcionarji, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi 3 odst. 6. čl. ZDIJZ, prosto dostopni.
Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da je organ pravilno subsumiral dejansko stanje v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in odločil v skladu s 7. čl. ZDIJZ oz. prosilcu pravilno omogočil delni dostop do v tem delu zahtevanih dokumentov. Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
V zvezi z zahtevo za oceno sodniške službe sodnice … IP ponovno poudarja, da 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP določa, da organ zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je organ v tem delu zahtevani dokument (upoštevaje izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) prosilcu že posredoval oz. v zvezi z v tem delu zahtevanim dokumentom že odločil in da se o isti upravni zadevi tudi že vodi upravni postopek (pritožbeni postopek št. 090-48/2015 v zvezi z odločbo št. Su 2008/2014, z dne 23. 1. 2015). Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ v predmetni zadevi s tem, ko je odločil, da prosilec v zvezi z v tem delu zahtevanim dokumentom nima pravovarstvenega interesa in zavrgel zahtevo, ravnal pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
5. Glede zapisnikov o posvetovanju in glasovanju, ki jih je prosilec zahteval v VII. in VIII. tč. zahteve:
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da gre v zvezi z v tem delu zahtevanimi dokumenti za zadevo drugega Višjega sodišča in posledično organ s temi dokumenti ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
6. Glede zapisnika o posvetovanju in glasovanju, ki ga je prosilec zahteval v IX. tč. zahteve:
IP poudarja, da je v podobnih primerih že večkrat odločal, pri čemer je zavzel jasno stališče (glej npr. odločbi IP št. 021-68/2008/7, z dne 8. 11. 2008 in št. 090-87/2009/2, z dne 24. 6. 2009), da gre pri zahtevanih informacijah za izjemo notranjega delovanja organa iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.
Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.
IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme in ugotovil, da gre za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa. V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega kriterija izjeme. Z logično razlago določb o postopku posvetovanja in glasovanja ter izdelave zapisnika seje senata je moč priti do zaključka, da je zakonodajalec že sam predvidel, da bi razkritje takšnega podatka javnosti ogrozilo kritično razpravo senata, torej bi povzročilo motnje oz. nepopravljivo škodo pri delovanju organa. Takšno prepričanje potrjuje tudi dejstvo, da je iz zapisnika seje senata razvidno, kako je odločal posamezen član senata, ki je sicer kolegijski organ in mora navzven nastopati enotno. Načelo kolegijskega odločanja je namreč eno izmed načel, ki je namenjeno zagotavljanju neodvisnega in nepristranskega sojenja. Po tem načelu mora v postopku sodnega nadzora odločati več sodnikov v senatih, saj se na ta način lahko izognemo ali zmanjšamo morebitne pritiske na odločujoče sodnike (Uprava in sodni nad/or. E. Kerševan, Pravna fakulteta. Ljubljana. 2004, str. 215). Predmet demokratičnega nadzora s strani javnosti je v primerih, ko senat odloča na nejavni seji, končna odločitev kolegijskega organa, ki je vsebovana v sodbi organa, ne pa tudi sam postopek sprejemanja odločitve. Če bi namreč javnosti omogočili, da bi se seznanila z glasovi posameznih članov senata, bi to nedvomno ogrozilo njihovo neodvisnost in nepristranskost, s čimer bi kolegijsko odločanje tudi izgubilo svoj smisel in namen, ki je v tem, da se preprečijo posledice morebitnih pritiskov na posameznega sodnika. Glede na navedeno je IP ugotovil, da obstajajo utemeljeni in zadostni razlogi za prepričanje, da bi z zagotovitvijo dostopa javnosti do zahtevanih informacij nastala škoda pri delovanju organa, zlasti škoda, povezana z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodstva, ki bi bila večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Ker je IP ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. IP poleg navedenega poudarja, da je organ pravilno opredelil tudi drugo pravno podlago, ki prosilcu onemogoča dostop do v tem delu zahtevanih informacij, in sicer 5.a čl. ZDIJZ, ki določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. V skladu s področno zakonodajo se stranke in druge osebe, ki imajo sicer pravico vpogledati v spis, ne morejo seznaniti z vsebino zapisnika o posvetovanju in glasovanju. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
7. Glede ocen sodne osebe in sodnikov, ki jih je prosilec zahteval v VI. in X. tč. zahteve:
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pojasnil organa ugotovil, da organ ne razpolaga z oceno sodniške službe za sodnico … in z ocenjevalnim listom za oceno delovne uspešnosti javne uslužbenke ... IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pojasnil organa ugotovil, da organ v okviru vodenja centralne kadrovske evidence razpolaga z oceno sodniške službe za sodnici … in ... IP je ugotovil, da presojani oceni sodniške službe nedvomno vsebujeta osebne podatke v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Kot je navedeno zgoraj, je v odločbi o oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma, ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega sodnika, pa sodijo v zasebno sfero sodnika in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Kot že navedeno zgoraj, je po oceni IP transparentnost nadzora nad delom sodnikov dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevanih odločb, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. čl. ZSS sodnik (ne)izpolnjuje. Preostalih informacij v obrazložitvi zahtevanih sodniških ocen pa, v skladu z načelom sorazmernosti, ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz 3 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je nadalje ugotovil, da zahtevane ocene sodniške službe vsebujejo tudi imena in priimke javnih funkcionarjev, ki so sprejeli ocene sodniške službe. Vse osebe na zahtevanih dokumentih so navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni funkcionarji, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi 3 odst. 6. čl. ZDIJZ, prosto dostopni. IP je presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ in je vsled navedenemu ugotovil, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje (ni ugotovil, da z dokumenti razpolaga), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka