Prosilca - Inšpektorat za okolje in prostor
+ -Številka: 090-74/2015
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:V obravnavanem primeru sta prosilca zahtevala posredovanje celotne dokumentacije (zlasti fotografij), ki se nahajajo v inšpekcijskem spisu glede neskladne gradnje na določenih zemljiščih. Organ je njuno zahtevo zaradi obstoja izjeme varstva upravnega postopka (izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) zavrnil, pri čemer sta se prosilca zoper takšno odločitev pritožila k IP. Slednji je ugotovil, da inšpekcijski postopek v času izdaje prvostopenjske odločbe še ni bil zaključen, hkrati pa je organ v zadostni meri izkazal škodo, ki bi pri izvedbi inšpekcijskega postopka nastala, če bi bila dokumentacija javnosti posredovana še pred zaključkom inšpekcijskega postopka, t.j. še pred izdajo inšpekcijske odločbe na prvi stopnji.ODLOČBA:Številka: 090-74/2015/4
Datum: 22. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………., ki ju po pooblastilu zastopa odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja 14, 4000 Kranj (v nadaljevanju prosilca), z dne 26. 2. 2015 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2015-2 z dne 11. 2. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilcev zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, 090-16/2015-2 z dne 11. 2. 2015, se zavrne.
2. Zahteva prosilcev za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilca sta dne 23. 1. 2015 na organ naslovila zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja, s katerim sta zahtevala posredovanje celotne dokumentacije (zlasti fotografij), ki se nahajajo v inšpekcijskem spisu glede neskladne gradnje na zemljišču parc. št. 871, 872, 873 in 1716/5 vse k.o. Visoko.
O zahtevi prosilcev je organ odločil z odločbo, št. 090-16/2015-2 z dne 11. 2. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil njuno zahtevo. V izpodbijani odločbi je organ ugotovil, da se zahteva po posredovanju dokumentacije nanaša na inšpekcijsko zadevo, ki se pri organu vodi pod opr. št. 06122-4032/2014 (nevarna gradnja – brežina), pri čemer je inšpekcijski postopek še vedno v teku (ugotovitvena faza, inšpekcijska odločba še ni izdana). Organ je presodil, da bi posredovanje dokumentacije lahko škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka, zato je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov ter zavrnitev oprl na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ je pojasnil, da je inšpekcijski postopek, ki ga vodijo gradbeni inšpektorji v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov, Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter ZUP, upravni postopek. Iz tega sledi, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme varstva upravnega postopka. V nadaljevanju izpodbijane odločbe je organ izvedel še škodni test, pri čemer je ugotovil, da bi razkritje zaprošene dokumentacije škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka. Organ je poudaril, da inšpektorica še vedno ugotavlja dejansko stanje in pridobiva potrebne podatke za odločitev, zato bi preuranjeno razkritje do sedaj pridobljenih podatkov lahko ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj v tej fazi postopka dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Razkritje do sedaj zbranih podatkov bi, po mnenju organa, lahko ogrozilo tudi nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov. Zavezanci in druge osebe, ki bi lahko v konkretnem postopku nudile koristne informacije, bi namreč lahko prekrile ali celo uničile določene dokumente oz. informacije, pomembne za odločanje v inšpekcijskih postopkih. Organ meni, da v konkretnem primeru interes javnosti po razkritju zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka, ki je še v teku, zato je zahtevo po posredovanju informacij javnega značaja zavrnil.
Dne 26. 2. 2015 sta prosilca vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri navajata, da je zavrnitev organa po posredovanju dokumentacije preuranjena. V kolikor je organ menil, da bi razkritje zahtevanih podatkov lahko škodovalo izvedbi konkretnega inšpekcijskega postopka, bi moral ta, po mnenju prosilcev, končno odločitev v postopku za posredovanje informacij javnega značaja odložiti do izdaje inšpekcijske odločbe. Nadalje prosilca navajata, da zgolj splošno in abstraktno sklicevanje na izjeme v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ne zadošča, pri čemer izpostavita, da organ v ničemer konkretno ne pojasni, kako bi prosilca ovirala upravni postopek in s tem povzročila škodo upravnemu postopku. Prav tako izpostavita tudi dejstvo, da organ nikjer v odločbi ni utemeljil, zakaj je zavrnil posredovanje fotografij. Prav tako se prosilca ne strinjata z navedbami organa glede zahtevnosti upravnega postopka, različnih pritiskov na delo organa ter navedbami v zvezi z dolgotrajnostjo postopkov.
IP je dne 10. 3. 2015 prejel dopis organa, št. 090-16/2015-4 z dne 9. 3. 2015, s katerim je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ, kar v obravnavani zadevi niti ni sporno. Prav tako ni sporen obstoj zahtevanih dokumentov, saj jih je organ IP posredoval za potrebe reševanja konkretne pritožbe. Sporno pa je, ali je organ upravičeno zavrnil zahtevo prosilcev po posredovanju informacij javnega značaja zaradi obstoja izjeme varstva upravnega postopka.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v času njene izdaje inšpekcijska odločba v inšpekcijskem postopku št. 06122-4032/2014 (nevarna gradnja – brežina) še ni bila izdana, organ pa je na podlagi izvedenega škodnega testa ocenil, da bi posredovanje dokumentacije zadeve, preden bi bil postopek zaključen, škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka, zato je posredovanje zahtevanih dokumentov zavrnil, na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema namreč organu nalaga, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
IP pojasnjuje, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. IP je torej izhajajoč iz zgoraj navedenega v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali so bili v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ali je bil postopek še v teku, in ali je bil v trenutku odločanja prvostopenjskega organa izpolnjen tudi drugi pogoj, in sicer, ali bi razkritje zahtevanih informacij (v tistem trenutku) škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka. Na tem mestu se IP opredeljuje tudi do navedbe prosilcev, da bi moral organ končno odločitev v postopku za posredovanje informacij javnega značaja odložiti do izdaje inšpekcijske odločbe. IP nikakor ne more slediti tej navedbi, saj le-ta izhaja iz napačnega razumevanja prosilcev glede ureditve dostopa do informacij javnega značaja. Ugotavljanje obstoja izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ po presoji IP ne sodi pod domet predhodnega vprašanja, urejenega v 147. členu ZUP. V obravnavanem primeru namreč ne gre za samostojno pravno celoto, saj gre za vprašanje nastanka škode za izvedbo konkretnega upravnega postopka, pri čemer reševanje tega vprašanja ne sodi v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, temveč organa, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Iz navedenega izhaja, da je organ nedvomno sam pristojen za reševanje vprašanja obstoja izjeme varstva upravnega postopka in nadalje dostopa do informacij javnega značaja, upoštevajoč dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob izdaji izpodbijane odločbe.
IP pojasnjuje, da je postopek inšpekcijskega nadzora posebne vrste upravni postopek, zato je prvi kriterij za obstoj navedene izjeme izpolnjen. Kot že pojasnjeno, predmetni inšpekcijski postopek še teče. Nadalje je IP po skrbnem pregledu posredovane dokumentacije ugotovil, da sta prosilca zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vložila dne 23. 1. 2015, izpodbijana odločba pa je bila izdana dne 11. 2. 2015. Da je bil inšpekcijski postopek v času izdaje izpodbijane odločbe še v teku, izhaja tudi iz popisa inšpekcijske zadeve št. 06122-4032/2014 z dne 17. 3. 2015, iz katerega je razvidno, da je kot zadnji dokument v navedeni zadevi pod zaporedno številko 5. evidentiran zapisnik zaslišanja z dne 21. 1. 2015, pri čemer pa inšpekcijska odločba v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bila izdana. Upoštevajoč vse navedeno je nedvomno izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Hkrati je v obravnavi zadevi izpolnjen tudi drugi pogoj iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je pogoj, da bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala škoda izvedbi upravnega postopka. IP je namreč ocenil, da je organ v zadostni meri izkazal škodo, ki bi nastala pri izvedbi inšpekcijskega postopka, če bi bili dokumenti v zadevi št. 06122-4032/2014 posredovani javnosti še pred zaključkom inšpekcijskega postopka, t.j. še pred izdajo inšpekcijske odločbe na prvi stopnji. Organ je namreč povsem utemeljeno navedel, da bi preuranjeno razkritje pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, ker v fazi, v kateri se postopek nahaja ob izdaji izpodbijane odločbe, dejansko stanje še ni bilo dokončno ugotovljeno. Navedeno med drugim izhaja tudi iz vsebine zapisnika zaslišanja z dne 21. 1. 2015, s katerim se je zavezanec zavezal, da bo dostavil določen dokument. Pridobivanje dokazov ter ugotavljanje dejanskega stanja je torej še v teku. Razkritje do tedaj zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov, zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v inšpekcijskih postopkih.
V predmetnem postopku je, kot izhaja iz popisa zadeve, uradna oseba opravila ogled gradnje ter razgovor z zavezancem inšpekcijskega postopka, upravni akt v smislu 28. člena ZIN pa (še) ni bil izdan. Prav tako pristojni inšpektor (še) ni izrekel nobenih ukrepov v smislu 32. 33. ali 34. člena ZIN. Namen inšpekcijskega postopka je, da se ugotovijo morebitne kršitve zakona in da se zavezancu naložijo ukrepi, s katerimi te nepravilosti odpravi. Seznanjanje javnosti z informacijami iz posamezne faze inšpekcijskega postopka, dokler ta še teče, bi negativno vplivalo na tek samega postopka (z informacijami bi se lahko seznanile priče, ki še niso bile zaslišane, ogrožena bi lahko bila izvedba posameznih procesnih dejanj,..), posledično pa bi to vplivalo tudi na učinkovitost izvedbe izrečenih ukrepov. Iz navedenega izhaja, da v postopku torej še niso bila izvedena vsa morebitna procesna dejanja, dejansko stanje pa še ni bilo v celoti ugotovljeno. Dokler postopek teče, se ugotovitveni postopek lahko še dopolni, pridobijo se lahko morebitna nova dejstva in dokazi, predlaga zaslišanje prič, opravi pregled prostorov in naprav,.. V predmetni fazi postopka z ugotovitvami nadzora ni bil seznanjen še niti zavezanec (ker inšpekcijska odločba še ni bila izdana), ki tudi ni imel možnosti, da se o ugotovitvah izreče. Vse navedeno IP vodi do zaključka, da bi v trenutni fazi postopka za njegovo izvedbo lahko nastala škoda, če bi se z dokumenti seznanila prosilca oz. javnost. V konkretnem primeru je torej organ, po oceni IP, izkazal škodo, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnem inšpekcijskem postopku in se zato ne more strinjati z navedbami prosilcev, da organ ni konkretno izkazal možnosti nastanka škode za izvedbo inšpekcijskega postopka. Upoštevajoč navedeno je treba odločitvi organa potrditi, saj je na dan izdaje izpodbijane odločbe zahtevana dokumentacija dejansko izpolnjevala vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V zvezi z zgoraj navedenim IP opozarja tudi na časovno komponento izjeme varstva upravnega postopka. Povedano drugače, prosilca lahko ponovno zahtevata dokumente iz inšpekcijske zadeve št. 06122-4032/2014, ko bo postopek pred organom zaključen, pri čemer pa bo moral organ takrat, glede na novo dejansko stanje, dokumente ponovno presojati z vidika izjem po prvem odstavku 6. člen ZDIJZ.
Prosilca sta s pritožbo zahtevala tudi povrnitev stroškov, ki sta jih imela v zvezi s konkretnim postopkom. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo prosilcev, zaradi česar se njuna zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne.
Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je organ odločil pravilno ter zahtevo prosilcev po posredovanju dokumentacije v zadevi št. 06122-4032/2014, zavrnil, ker je glede zahtevanih dokumentov podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je odločba organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, št. 090-16/2015-2 z dne 11. 2. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, 090-16/2015-2 z dne 11. 2. 2015.
Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka