Prosilec - Inšpektorat za delo
+ -Številka: 090-73/2015
Kategorije: Osebni podatek, Tajnost vira
POVZETEK:Prosilec je pri organu zahteval dostop do zapisnika o inšpekcijskem pregledu v postopku inšpekcijskega nadzora, v katerem je bil sam prijavitelj nepravilnosti. Organ je zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ in prosilcu posredoval zahtevani zapisnik s prekritimi osebnimi podatki, v delno zavrnilni odločbi pa se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Prosilec se je zoper odločbo pritožil, IP pa je ugotovil, da je organ pravilno uporabil določbe o izjemi varstva osebnih podatkov. IP je pojasnil tudi, da v postopku po ZDIJZ prijavitelj nima več upravičenj kot katerikoli drug prosilec oziroma splošna javnost. Poleg varstva osebnih podatkov pa se je IP skliceval tudi na izjemo iz 5.a člena ZDIJZ, ki varuje tajnost vira prijave, torej identiteto prijavitelja v inšpekcijskem postopku.ODLOČBA:Številka: 090-73/2015/4
Datum: 23. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavek 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 3. 2015, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2015/6 z dne 13. 2. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 4. 3. 2015 zoper odločbo organa št. 090-2/2015/6 z dne 13. 2. 2015 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 5. 1. 2015 vložil zahtevo za dostop informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje zapisnika o inšpekcijskem pregledu pri delodajalcu ……, opravljenem v povezavi z delovno nezgodo, ki se je pri delodajalcu zgodila 3. 7. 2014.
Organ je 28. 1. 2015 z dopisom št. 090-2/2015/3 prosilcu posredoval fotokopijo zapisnika o inšpekcijskem pregledu, opravljenem 20. 10. 2014 ter mu sporočil, da je skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ prekril osebne podatke.
Prosilec je na posredovan dokument dne 29. 1. 2015 odgovoril, da je prejel nepopoln zapisnik brez imen in priimkov. Prosilec meni, da ima kot prijavitelj pravico prejeti popoln zapisnik, iz katerega bo razvidno, kdo in kaj je izjavil. Poleg tega je organ prosilcu v svojih odgovorih že navajal imena in priimke nekaterih zaslišanih oseb, zato sklicevanje na osebne podatke nima smisla.
Organ je izdal odločbo št. 090-2/2015/6 z dne 13. 2. 2015, s katero je odločil, da se v zapisniku o inšpekcijskem pregledu, opravljenem 20. 10. 2014, prekrijejo varovani osebni podatki, v preostalem delu pa se prosilcu omogoči dostop do dokumenta. Organ je v odločbi navedel, da je na podlagi 7. člena ZDIJZ v povezavi 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ter definicijo osebnega podatka iz 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov prekril imena in priimke oseb, ki jih je zaslišal v postopku inšpekcijskega pregleda, v preostalem delu pa omogočil dostop do zahtevanega dokumenta.
Prosilec je 4. 3. 2015 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo št. 090-2/2015/6 z dne 13. 2. 2015, z istim dopisom pa se je pritožil tudi zoper zapisnik inšpekcijskega nadzora. Prosilec je navedel, da je povsem nepotrebno brisanje imen in priimkov oseb v zapisniku oz. varstvo njihovih podatkov. Poleg tega je prosilec podal vrsto ugovorov na sam zapisnik, ki ga je organ izdal v konkretnem postopku inšpekcijskega nadzora.
Organ je 6. 3. 2015 odstopil pritožbo prosilca v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je IP hkrati posredoval tudi dokument, ki je predmet presoje v konkretnem pritožbenem postopku, zapisnik št. 0920-990/2014-7 z dne 20. 10. 2014.
Pritožba je neutemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ob tem je nujno pojasniti tudi, da IP ni pristojen za obravnavo pritožbe prosilca v delu, ki se nanaša na ugovore zoper sam inšpekcijski zapisnik organa. IP je namreč skladno z določbo 1. odstavka 2. člena ZInfP organ, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja. Predpisi torej nalagajo, da se IP v pritožbeni presoji omejuje zgolj na pritožbo zaradi neposredovanja celotnega inšpekcijskega zapisnika, skupaj z osebnimi podatki, po določbah ZDIJZ.
IP ugotavlja, da so za obravnavo pritožbe izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Zahtevana informacija namreč izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v materializirani obliki. Predmet pritožbene presoje je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu v zahtevanem zapisniku z inšpekcijskega ogleda št. 0920-990/2014-7 z dne 20. 10. 2014 prekril nekatere osebne podatke s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po navedenih uvodnih pojasnilih, je IP v postopku odločanja o pritožbi prosilca presojal, ali je organ pravilno uporabil določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, organ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe obrazložil, da je na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ter glede na definicijo osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1, prekril varovane osebne podatke, in sicer imena in priimke oseb, ki jih je zaslišal v postopku inšpekcijskega pregleda. Organ svoje odločitve sicer ni izčrpno pojasnil ter ni navedel, da je prekril tudi podatke, ki kažejo na identiteto zaslišanih posameznikov, vendar je IP ugotovil, da je organ pri svoji odločitvi pravilno uporabil materialno pravo.
IP je vpogledal v zahtevani zapisnik ter ugotovil, da je prekril imena in priimke, ki neposredno določajo posameznike, poleg tega pa še nekatere druge podatke, na podlagi katerih bi se dalo določiti fizične osebe. Ti podatki so denimo opis delovnega mesta posameznika, zdravstvena diagnoza, okoliščine, povezane z zdravstveno diagnozo ter okoliščine, ki kažejo na identiteto prijavitelja.
Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ prekril osebne podatke, za katere ne obstaja pravna podlaga za posredovanje v postopku po ZDIJZ. Podatki, ki jih je organ prekril, se namreč nanašajo na določene ali določljive fizične osebe, kot to določata 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1, 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa prepoveduje posredovanje osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.
Glede na navedbe prosilca, da je bil v konkretnem primeru prijavitelj in da ni razloga, da bi mu organ prekril omenjene osebne podatke fizičnih oseb, IP pojasnjuje, da oseba, ki v inšpekcijskem postopku nastopa kot prijavitelj, v postopku po ZDIJZ nima posebnih upravičenj, da bi prejela več ali drugačne informacije, ki niso dostopne tudi vsem drugim posameznikom, torej splošni javnosti. V nasprotju z nekaterimi drugimi zakoni, ki nekaterim posameznikom dajejo posebna upravičenja glede dostopa do dokumentov, ki nastanejo v uradnih postopkih, ZDIJZ takega posebnega upravičenja ne predvideva. Nasprotno, ZDIJZ omogoča dostop do informacij prav vsakomur brez diskriminacije in tako varuje načelo prostega dostopa (1. in 2. odstavek 5. člena ZDIJZ). ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. IP torej ni mogel upoštevati navedb prosilca, ki gredo v smeri njegovega posebnega upravičenja do celotnega zapisnika, ker je bil v konkretnem inšpekcijskem postopku prijavitelj.
Poleg navedenega pa IP pojasnjuje, da sam prijavitelj po določbah Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07, uradno prečiščeno besedilo, s sprem.; v nadaljevanju ZIN) nima avtomatične pravice do pregleda dokumentov v postopkih inšpekcijskega nadzora, saj v tem postopku ni stranka. Posebno pravico do pregledovanja in prepisovanja dokumentov namreč daje 82. člen ZUP strankam v postopku in osebam, ki verjetno izkažejo pravno korist. Tudi če bi prosilec izkazal pravno korist za prepisovanje in pregledovanje dokumentov po 82. členu ZUP, pa to ne bi vplivalo na odločanje v postopku po ZDIJZ. Kot pojasnjeno, se pravica dostopa do informacij javnega značaja presoja z vidika, do katerih informacij je upravičena splošna javnost in ne posebni upravičenci po posameznih področnih zakonih.
Nadalje IP pojasnjuje tudi, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu prekril osebne podatke, ki se nanašajo na prosilca samega. Kot omenjeno, mora organ pri zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločiti ne glede na to, kdo je prosilec. Odločitev v postopku mora biti enaka, kot če bi isti zapisnik zahteval katerikoli drug posameznik. Takšna ureditev neizogibno pomeni tudi, da se v postopku po ZDIJZ prekrijejo tudi varovani osebni podatki samega prosilca, kadar ta zahteva dokumente, v katerih se pojavijo njegovi varovani osebni podatki. Posameznik bi sicer po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVOP-1) zahteval seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, vendar bi se to presojalo po posebnem postopku, prosilec pa bi imel pravico le do seznanitve s svojimi osebnimi podatki, ne podatki drugih oseb ali katerihkoli drugih podatkov in informacij, ki se ne nanašajo nanj.
Poleg varstva osebnih podatkov po določbah ZVOP-1, pa mora inšpekcijski organ posebej varovati identiteto prijavitelja v postopkih inšpekcijskega nadzora. ZIN namreč predvideva posebno varstvo pred razkritjem takšne identitete in določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. V zvezi s to določbo pa ZDIJZ v 2. odstavku 5.a člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira.
Glede na vse navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ. IP je torej zaključil, da na prvi stopnji ni bil prekršen materialni predpis, da ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato IP pritožbo prosilca zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa Inšpektorat RS za delo, Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana, št. 090-2/2015/6 z dne 13. 2. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka