Prosilec - MNZ
+ -Številka: 090-70/2015
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje "dosjeja o (ne)dodelitvi slovenskega državljanstva točno določeni posameznici". Organ je zahtevo v celoti zavrnil, prosilec pa se je zoper takšno odločitev pritožil k IP, ki je v pritožbenem postopku ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatkov, ki izkazujejo, ali je določena oseba pridobila slovensko državljanstvo ali ne, ne obstaja. Ime in priimek posameznice ter podatek, ali se je v zvezi z njo vodil postopek ugotovitve slovenskega državljanstva, namreč predstavljajo varovane osebne podatke in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-70/2015/2
Datum: 22. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 2. 2015 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-22/2015/2 (1323-03) z dne 12. 2. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 090-22/2015/2 (1323-03) z dne 12. 2. 2015, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 9. 2. 2015 na organ naslovil vlogo, s katero je med drugim, na podlagi določb ZDIJZ, zaprosil, da se mu po navadni pošti posreduje »dosje o (ne)dodelitvi slovenskega državljanstva za določeno posameznico«, pri čemer je prosilec poudaril, da pričakuje, da organ ne bo prekril osebnih podatkov posameznice, saj po njegovem prepričanju slovenski zakon o varstvu osebnih podatkov za tujo državljanko ne velja.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-22/2015/2 (1323-03) z dne 12. 2. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z obrazložitvijo, da je ob pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
IP je dne 19. 2. 2015 prejel pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, v kateri navaja, da pričakuje, da IP organu naloži posredovanje zahtevanih dokumentov ter ga hkrati kaznuje zaradi norčevanja iz prosilca. Slednji namreč meni, da navedba organa, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, predstavlja norčevanje iz njega samega. Prosilec opozori tudi na podpisnico izpodbijane odločbe, ki po njegovem mnenju zagotovo ni pristojna za dajanje informacij javnega značaja pri organu in zahteva kazen tudi zanjo.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno IP, jo je ta z dopisom, št. 092-28/2015/2 z dne 19. 2. 2015 odstopil v reševanje organu in ga pozval, naj opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
IP je dne 6. 3. 2015 prejel dopis organa, št. 090-22/2015/7 (1323-03) z dne 2. 3. 2015, s katerim je na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ kot ministrstvo brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ, kar v obravnavani zadevi niti ni sporno. Sporno pa je, ali je organ v konkretnem primeru upravičeno zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju informacij javnega značaja.
Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo predmetne pritožbe, želi na tem mestu opozoriti na prosilčevo napačno razumevanje določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Prosilec je namreč v zahtevi na podlagi določb ZDIJZ izrazil pričakovanje, da organ v zahtevanih dokumentih ne bo prekril osebnih podatkov posameznice, saj po njegovem prepričanju slovenski zakon o varstvu osebnih podatkov za tujo državljanko ne velja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da ZVOP-1 glede varstva osebnih podatkov prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo, saj ta v 4. členu določa, da je varstvo osebnih podatkov zagotovljeno vsakemu posamezniku ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Določbe ZVOP-1 torej veljajo tudi za tuje državljane, pod predpostavko, da je spoštovano načelo ozemeljske veljavnosti zakona, določenega v 5. členu ZVOP-1.
Na tem mestu se IP opredeljuje tudi do navedbe prosilca, da dosje o državljanstvu posameznice potrebuje kot dokazno gradivo v določenem sodnem postopku. IP pojasnjuje, da navedbe prosilca, s katerimi zatrjuje, da potrebuje zahtevane dokumente za potek določenega sodnega postopka, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantne. Za dostop do informacij javnega značaja namreč velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), ki kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Dostop do informacij javnega značaja je zato vedno omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca (npr. dejstvo, da je prosilec stranka v sodnem postopku), se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Povedano drugače, če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko namreč v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca v primerih, ko ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Prav tako se IP na tem mestu opredeljuje do pritožbene navedbe prosilca, da o njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločala pristojna oseba. Slednji prosilec očita tudi opustitev navedbe funkcije, v kateri nastopa kot uslužbenka organa. V skladu z 21. členom v povezavi z 9. členom ZDIJZ je o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja pristojna voditi postopek in odločiti uradna oseba, ki jo določi organ. IP je vpogledal v Katalog informacij javnega značaja organa (v nadaljevanju Katalog MNZ), ki je objavljen na spletni strani http://www.mnz.gov.si/si/o_ministrstvu/informacije_javnega_znacaja/katalog_mnz/, iz katerega izhaja, da je podpisnica izpodbijane odločbe, ki jo je podpisala v nazivu sekretarke, v razdelku 2.c Kataloga MNZ z naslovom »Uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja« opredeljena kot direktorica Urada za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo, uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo s področja dela Urada za upravne notranje zadeve in naturalizacijo. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je o zahtevi prosilca odločila za to pristojna oseba, zato so navedbe prosilca, da odločbe ni izdala upravičena oseba, neutemeljene. Prav tako IP ne more slediti navedbi prosilca, da podpisnica izpodbijane odločbe ni navedla funkcije oz. naziva, v kateri opravlja svoje naloge. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) v 85. členu določa nazive, v katerih uradnik izvršuje javne naloge, med katere sodi tudi naziv sekretar. Ravno v tem nazivu je javna uslužbenka tudi izdala izpodbijano odločbo, kar je razvidno iz same odločbe.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Dokumenti, nastali v postopku ugotovitve državljanstva pred pristojnim državnim organom za točno določeno osebo, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, vendar pa se IP v konkretnem primeru iz razlogov, obrazloženih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov.
Že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja ali ne, kadar je že sámo vprašanje obstoja dokumenta varovano, s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določbe ZVOP-1. Namen zakonodajalca, da se zaradi varstva izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ omejijo nekatere pravice strank upravnega postopka, ki so jim dane v drugih vrstah upravnih postopkov, izhaja tudi iz 12. člena ZInfP, ki omejuje pravico stranke do pregleda spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja in v prvem odstavku določa, da pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja do pravnomočnosti odločbe IP ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije.
IP ugotavlja, da bi se v konkretnem primeru že iz sáme navedbe, ali informacija (dosje o (ne)dodelitvi slovenskega državljanstva)) obstaja ali ne, nedvomno dalo razbrati oziroma sklepati na vsebino zahtevane informacije. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa, opredeljenega v 7. členu ZDIJZ. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da glede na specifiko postopka po ZDIJZ, kjer v konkretnem primeru že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek), ni dopustno specificirati zahtevanega dokumenta.
Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Že sam podatek, ali se je v zvezi z določeno posameznico vodil postopek ugotavljanja državljanstva, je podatek, ki se nanaša na posameznico, ki je s sklicevanjem na njeno ime in priimek nedvoumno določena in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona.
V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.
IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali obstaja dokumentacija, ki se nanaša na postopek v zvezi z (ne)dodelitvijo slovenskega državljanstva, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po 5. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 16. členom ZVOP-1, saj se podatek o obstoju slovenskega državljanstva nanaša na točno določeno posameznico, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka posameznice širši javnosti pa ne obstaja.
IP je tako ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatka, ki izkazujejo, ali je določena oseba pridobila slovensko državljanstvo ali ne, ne obstaja. Ime in priimek posameznice ter podatek, ali se je v zvezi z njo vodil postopek ugotovitve slovenskega državljanstva, tako predstavljajo varovane osebne podatke in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na točno določeno posameznico, želi IP v zvezi z navedenim opozoriti tudi na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, v kateri je sodišče navedlo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka ter drugih osebnih okoliščin, ne more prekriti določljivosti posameznika. V sodbi z dne 27. 8. 2014, opr. št. IU 684/2014-24, pa je Upravno sodišče RS potrdilo odločitev IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-22/2015/2 (1323-03) z dne 12. 2. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-22/2015/2 (1323-03) z dne 12. 2. 2015.
Postopek vodila :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka