novinar Jaka Elikan, Planet TV - KPK
+ -Številka: 090-68/2015
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK: Prosilec je zahteval dostop do Končnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije v primeru Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. (DUTB). Organ je prosilcu omogočil delni dostop do končnega poročila in se skliceval na izjemi varstva poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da razlogi za izjemo varstva poslovne skrivnosti niso podani, saj gre za podatke, ki v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti poslovna skrivnost, ker so po že zakonu javni (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in ker gre za podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Organ je namreč v zahtevanem poročilu na podlagi določb ZIntPK ugotovil korupcijska tveganja v sistemu delovanja DUTB na področjih: zunanji izvajalci, kadrovanje in prejemki zaposlenih, interni akti, pravilniki in postopki odločanja ter korporativno upravljanje. Nadalje je IP ugotovil, da obstaja zakonska podlaga za prost dostop do osebnih podatkov vodstvenega kadra DUTB, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kljub temu, da je IP ugotovil, da zatrjevani izjemi nista podani, je izvedel test interesa javnosti, ki odločitev IP samo podkrepi. V konkretnem primeru prevlada interes javnosti za razkritje informacij nad izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo varstva poslovne skrivnosti, saj bo odprtost teh podatkov pripomogla k večji odgovornosti države do državljanov in bo vodila v bolj transparentno politiko, ki jo država in DUTB izvajata na področju kadrovanja in upravljanja DUTB.ODLOČBA:
Številka: 090-68/2015/5Datum: 5. 6. 2015Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Jake Elikana, Planet TV, Antenna TV SL, televizijska dejavnost d.o.o., Stegne 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0900-120/2014-4 z dne 2. 2. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-120/2014-4 z dne 2. 2. 2015 odpravi, razen v delu, ki se nanaša na:
- V preostalem delu se pritožba zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Predmet presoje v konkretnem postopku so informacije, ki jih je organ, v skladu s svojimi pristojnostmi po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 - UPB; v nadaljevanju ZIntPK), pridobil od DUTB in obsega podatke in dokumentacijo od ustanovitve DUTB, dne 19. 3. 2013, do dne 31. 8. 2014 ter jih je povzel v končnem poročilu. IP ugotavlja, da zahtevane informacije izhajajo iz dokumenta, ki ga je ustvaril organ javnega sektorja, kar pomeni, da dokument kot tak ne more biti v celoti označen kot poslovna skrivnost, vendar pa je organ, v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZGD-1, dolžan varovati poslovne skrivnosti družbe, s katerimi je bil seznanjen v okviru opravljanja javnopravnih nalog. DUTB v svojih navedbah zatrjuje, da so informacije, ki so predmet presoje, povzete iz dokumentov, ki jih Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti DUTB z dne 18. 4. 2014, označuje kot poslovno skrivnost (subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti).Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Organ je ugotovil, da del končnega poročila povzema dokumente, ki so označeni kot poslovna skrivnost s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti DUTB z dne 18. 4. 2014, zaradi česar bi bilo treba te podatke varovati tudi v končnem poročilu. Organ je kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju štel samo tiste podatke, ki so nastali po sprejetju Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti DUTB z dne 18. 4. 2014. IP ugotavlja, da je pritožbena trditev, da je organ v celoti sledil DUTB, katere podatke naj v končnem poročilu prekrije kot izjemo poslovno skrivnost, napačna. Po pregledu dokumentacije je IP ugotovil, da je DUTB predlagala prekritje veliko več podatkov, kot pa jih je prekril organ. IP meni, da je DUTB v konkretnem primeru na podlagi 7. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti sicer storila vse potrebno, da bi zavarovala podatke, ki jih je označila kot poslovno skrivnost, vendar pa je treba ugotoviti tudi, ali gre v obravnavanem primeru morda za informacije oziroma podatke, ki v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne morejo biti poslovna skrivnost, ker so po zakonu javne, ali ker gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.Iz vsebine besedila končnega poročila izhaja, da gre za informacije o korporativnem upravljanju DUTB, in sicer podatke od samega vzpostavljanja sistema korporativnega upravljanja DUTB, podatke o pomanjkljivostih takšnega upravljanja, podatke o potrebah po dopolnjevanju in nadgraditvi takšnega upravljanja, podatke o (notranji) pravni ureditvi delovanja na področju doseganja zakonskih ciljev ter o primernosti in transparentnosti sprejemanja odločitev v povezavi s prenesenimi tveganimi postavkami ter ali je pri vsem tem prišlo do korupcijskih tveganj.1.1 Podatki, ki so javni že po zakonuNajprej je IP ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP na tem mestu ugotavlja, da gre iz razlogov, ki jih pojasnjuje v nadaljevanju, za podatke o porabi javnih sredstev. Pomembno dejstvo za opredelitev poslovnih skrivnosti DUTB je, da je DUTB prav tako zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja in to, že od ustanovitve dalje. ZDIJZ v 1. členu določa, da so organi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ sicer ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, vendar pa sta teorija in predvsem sodna praksa razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava in ali je posledično zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja (npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, št. II U 65/2009 z dne 8. 6. 2011 in št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 ter sodbe Upravnega sodišča RS št. 167/2006-16 z dne 11. 5. 2006, sodba št. I U 1821/2009 z dne 24. 11. 2010 in št. III U 523/2010 z dne 23. 5. 2011). Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. delniška družba) še zdaleč ni edini (predvsem pa ne odločilni) element za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. način ustanovitve (javnopravni akt), 2. namen delovanja (zasledovanje javnih ciljev), 3. izvajanje javnih nalog (v javnem interesu), 4. odgovornost za obveznosti (s strani države in državi), 5. prevladujoča vloga države v organih upravljanja (ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa), 6. narava funkcij oziroma delovanja (javnopravna narava) in 7. način financiranja (javna sredstva) [1].IP tako ugotavlja, da je DUTB pravna oseba javnega prava sui generis, ustanovljena z javnopravnim aktom, Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 - ZS-K in 23/14 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju: ZUKSB), sicer res v statusnopravni obliki delniške družbe, kar pa za presojo njenega javnopravnega statusa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, nikakor ni odločilno. DUTB je bila ustanovljena z zakonom - z namenom krepitve stabilnosti bank in ohranitve stabilnosti finančnega sistema RS, s ciljem izvajanja ukrepov po tem zakonu na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanja kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu (3. člen ZUKSB). Ustanovljena je bila za določen čas – do 31. 12. 2017, vlada pa lahko predlaga državnemu zboru, da se DUTB ukine prej, če proda več kot 75 % prevzetih obveznosti (36/I. in II. člen ZUKSB). DUTB torej ne posluje na prostem trgu z izvajanjem tržne dejavnosti, ampak ima obveznost odprodaje 10 % prevzetih sredstev na leto (11/XIV. člen ZUKSB), pri čemer njeno premoženje, pravice in obveznosti preidejo na SOD d.d. oziroma njegovega pravnega naslednika (36/III člen ZUKSB). Cilj delovanja DUTB tako nedvomno ni ustvarjanje lastnega dobička, ampak je povečevanje premoženja, s katerim mora ravnati kot dober gospodarstvenik, vendar le zaradi končnega cilja oz. namena, da se povrnejo proračunska sredstva. Delovanje, pristojnosti in upravičenja DUTB natančneje ureja še Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljevanju Uredba). Za obveznosti DUTB subsidiarno odgovarja Republika Slovenija (2. odstavek 4. člena ZUKSB), kar je ravno obratno od običajnih kapitalskih družb, kjer delničarji za obveznosti družbe odgovarjajo le izjemoma pod posebnimi zakonskimi pogoji. Za financiranje ukrepov, ki jih izvaja DUTB, se RS lahko celo dodatno zadolži, pri čemer za namen financiranja ukrepov poveča osnovni kapital DUTB (14. člen ZUKSB). Poleg tega se DUTB financira z izdajo obveznic s poroštvom države (12. člen ZUKSB in prvi odstavek 25. člena Uredbe). Poroštvo se lahko izda le, če so pogoji obveznosti, zavarovanih s poroštvom, v bistvenih elementih primerljivi s pogoji, ki bi jih v času izdaje poroštva na finančnih trgih za istovrstno zadolžitev dosegla RS (28. člen Uredbe). DUTB lahko začne ali nadaljuje postopek zadolževanja na podlagi sklepa Vlade RS o izdaji poroštva države za njene obveznosti, pri čemer mora pred postopkom zadolževanja, pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance (30. člen Uredbe). DUTB se lahko zadolži tako za potrebe zagotovitve nadomestila za prevzeto premoženje, kot tudi za zagotovitev pogojev za opravljanje dejavnosti (36. člen Uredbe). DUTB lahko tvegane postavke prevzame le, če se v banki hkrati izvedejo ukrepi za povečanje osnovnega kapitala ali drugih kapitalskih instrumentov banke (15/II člen Uredbe). Republika Slovenija je za ta namen dokapitalizirala banke (NLB d.d., Nova KBM d.d., ABANKA Vipa d.d., Factor banka d.d., Probanka d.d., Banka Celje d.d.), izbrisala vse dotedanje delničarje in sama postala stoodstotna lastnica posamezne banke. Tudi zato je financiranje delovanja DUTB v celoti odvisno od porabe velike količine javnih sredstev[2], vsako razpolaganje DUTB s sredstvi za opravljanje njenih zakonskih pristojnosti pa neločljivo povezano s porabo javnih sredstev oziroma neposredno pomeni porabo teh sredstev. Nadalje IP ugotavlja, da je DUTB na podlagi 1. alineje prvega odstavka 20. člena ZUKSB, poleg posamezne banke in Banke Slovenije, tudi edina upravičena pobudnica uporabe ukrepov po tem zakonu, pobudo pa lahko da le v dveh primerih: 1. če presodi, da je ukrepanje potrebno za stabilnost bančnega sistema ali 2. če presodi, da kapitalske ustreznosti ne bi bilo mogoče doseči brez uporabe javnih sredstev. Iz citirane določbe izhaja, da vsi ukrepi po ZUKSB predpostavljajo uporabo javnih sredstev – zlasti pa tisti, ki jih na podlagi ZUKSB izvaja neposredno DUTB. To pa pomeni, da DUTB (u)porablja le javna sredstva, ki ji jih zagotovi država. Ne država kot edini delničar DUTB, ampak država v okviru svojih oblastnih funkcij.Izhajajoč iz posebnega položaja DUTB, ki ga je določil ZUKSB, pa je DUTB kot pravna oseba javnega prava podvržena tudi nadzoru Računskega sodišča Republike Slovenije. Slednje izhaja iz določbe 19. člena ZUKSB, da nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev DUTB opravlja Računsko sodišče RS. Navedeno pomeni, da se DUTB šteje za uporabnika javnih sredstev. Pri opredelitvi pojma javnih sredstev se je IP tako oprl tudi na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev: 1. pravna oseba javnega prava ali njena enota; 2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:- da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; - da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije; - da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: - prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; - da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. V skladu s šestim odstavkom 21. člena ZRacS-1 poslovanje uporabnika javnih sredstev (kar DUTB nedvomno je) sestavljajo prvič, vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na njegove prejemke oziroma izdatke, prihodke oziroma odhodke ali na sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev (poslovanje v ožjem pomenu) in drugič, vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na stanje javnega premoženja, stanje javnega dolga, zagotavljanje javnih dobrin ali na stanje okolja (poslovanje v širšem pomenu). Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000[3] zavzelo takšno stališče, s tem ko je odločilo, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Iz predmetne odločitve Ustavnega sodišča RS tako nedvomno sledi, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko in da ta pojem ne zajemale proračunskih sredstev, ampak je precej širši.Ob tem IP še dodaja, da zahtevani podatki, čeprav jih je DUTB označila kot poslovno skrivnost, glede na status DUTB in njeno poslanstvo, že pojmovno ne ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti. Osnovni namen poslovne skrivnosti je namreč preprečitev poslabšanja konkurenčnega položaja subjekta na trgu. DUTB pa zagotovo ne sodi med »klasične« gospodarske subjekte po ZGD-1, zato po mnenju IP tudi ne more uporabljati instituta poslovne skrivnosti za dokumente, ki so izdelani v okviru opravljanja njenih javnopravnih nalog. Gre namreč za osebo javnega prava, kar pomeni, da mora biti njeno delovanje v osnovi transparentno (2. člen ZDIJZ). Zgolj izjemoma, ko oseba javnega prava deluje na trgu in podatek zanjo pomeni konkurenčno prednost oz. bi lahko vplival na njen tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njeno javnopravno poslanstvo, lahko oseba javnega prava takšen podatek varuje analogno poslovnim skrivnostim gospodarskih družb. Na tem mestu IP opozarja, da bi DUTB opravičeno, kot poslovno skrivnost, npr. lahko varovala podatke o cenah posameznih prenesenih terjatvah in podatke o nepremičninah. Za te podatke je IP z odločbo št. 090-159/2014 z dne 10. 10. 2014 DUTB že priznal izjemo poslovne skrivnosti. V konkretnem primeru, pa v delih besedila, dostop do katerega je organ zavrnil na podlagi izjeme poslovne skrivnosti, podatki o cenah posameznih prenesenih terjatvah in nepremičninah niso vsebovani.Pri vprašanju, katere podatke lahko DUTB opredeli kot poslovno skrivnost, je treba izhajati tudi iz načelnega stališča, da so osebe javnega prava zavezane k preglednemu poslovanju in da njihov položaj ni primerljiv pravnim osebam, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora oseba javnega prava delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva zgolj v namen, za katerega je ustanovljena. IP poudarja, da DUTB z označitvijo določenega podatka za poslovno skrivnost ne more izničiti nadzora nad porabo svojih javnih sredstev in nadzora nad svojim delovanjem. Kot že navedeno, DUTB ne posluje na trgu kot običajen gospodarski subjekt, ampak na podlagi zakona, kot pravna oseba javnega prava sui generis, deluje v javnem interesu, na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in da se povrnejo vložena proračunska sredstva. Tudi zato razkritje zahtevanih podatkov nikakor ne more vplivati na njen konkurenčni položaj. IP meni, da v primeru delovanja DUTB velja ravno nasprotno, javnost mora biti seznanjena, kako DUTB in kdo v imenu DUTB, v javnem interesu, upravlja z javnimi sredstvi. Le na podlagi vseh teh informacij je možno presoditi, ali je DUTB zakonito in gospodarno porabila javna sredstva, kar je namen tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na ta način se odraža nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki se tudi v teoriji navaja kot ena njenih temeljnih funkcij (glej tudi Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005). Glede na vse zgornje navedbe in pravne podlage, IP poudarja, da DUTB ne posluje prosto na trgu z lastnimi, na trgu pridobljenimi sredstvi, ampak, v okviru zakonskih pooblastil, izvaja javnopravne naloge. Vsa sredstva, s katerimi razpolaga, so v celoti javna sredstva, ki jih mora že sproti, zlasti pa jih bo morala po svojem prenehanju, »vrniti« državi. IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki končnega poročila o korporativnem upravljanju DUTB, o (notranji) pravni ureditvi delovanja na področju doseganja zakonskih ciljev ter o primernosti in transparentnosti sprejemanja odločitev v povezavi s prenesenimi tveganimi postavkami predstavljajo podatke, ki kažejo na porabo javnih sredstev. Navedeni podatki v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti poslovna skrivnost, ker so po zakonu javni (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).Nadalje pa IP tudi ugotavlja, da je DUTB dolžna, na podlagi določb enajstega in dvanajstega odstavka 10.a člena ZDIJZ, v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, posredovati naslednje podatke:- informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve ter- informacije javnega značaja v zvezi z zastopniki tega poslovnega subjekta, člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, ki se nanašajo na vrsto zastopnika oziroma navedbo članstva v poslovodnem organu, organu upravljanja ali nadzornem organu in informacijo o višini prejemkov in bonitet te osebe in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu.Pri navedenih podatkih gre za t.i. absolutno javne podatke, ki so, ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa, vedno prosto dostopne informacije javnega značaja.IP je pregledal spretno stran DUTB in ugotovil, da ima DUTB objavljene informacije v zvezi z nekdanjimi in sedanjimi člani upravnega odbora DUTB, informacije, ki se nanašajo na svetovalne in druge avtorske ali intelektualne storitve ter informacije, ki se nanašajo na svetovalne storitve, ki je DUTB sklepa kot del prodajnega konzorcija[4]. Navedeno je dodaten argument, da absolutno javne informacije, ki so vsebovane tudi v zahtevnih podatkih, ne morejo biti označene kot poslovna skrivnost. 1.2 Podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajevZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Kot že navedeno, je organ v zahtevanem poročilu na podlagi določb ZIntPK ugotovil korupcijska tveganja v sistemu delovanja DUTB na področjih: zunanji izvajalci, kadrovanje in prejemki zaposlenih, interni akti, pravilniki in postopki odločanja ter korporativno upravljanje. V poročilu je organ podal ugotovitve in opozoril na zaznane pomanjkljivosti in korupcijska tveganja pri delovanju DUTB, od ustanovitve DUTB do dne 31. 8. 2014. Povedano drugače, organ je ugotovil, da delovanje DUTB na navedenih področjih kaže na slabo prakso in nedoseganje najvišjih standardov korporativnega upravljanja. Organ zato dvomi v učinkovitost izvajanja nadzora DUTB nad zakonitostjo, gospodarnostjo in učinkovitostjo procesov odobravanja kreditov in naložb v bankah, deležnih ukrepov po ZUKSB. Prav tako so zaskrbljujoče ugotovitve, ki zadevajo tveganja za nastanek nasprotja interesov, tako pri najemanju zunanjih izvajalcev kot pri zaposlovanju. IP ugotavlja, da takšne ugotovitve organa kažejo na to, da je pri poslovanju DUTB prišlo do kršitev zakonodaje in dobrih poslovnih običajev, zato te informacije, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, že po zakonu ne morejo biti varovane kot poslovna skrivnost. Da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o kršitvah zakona, pa izhaja tudi iz ugotovitev Računskega sodišča RS. Namreč, Računsko sodišče RS je DUTB izdalo negativno mnenje o učinkovitosti poslovanja za leto 2013, ker je ugotovilo, da je DUTB poslovala neučinkovito in negospodarno (vzpostavljen sistem povračil potnih stroškov je neizvršnim direktorjem omogočal odobravanje potnih stroškov samim sebi, pri čemer politika povračil ni bila skladna s politiko prejemkov; Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci; prihajalo je do podvajanja nalog zaposlenih in najetih svetovalnih družb; sklenitve določenih pogodb z zunanjimi izvajalci niso bile gospodarnejše od zaposlitev; plača direktorja področja upravljanja z nepremičninami je za 2,5-krat presega plačo v. d. izvršnega direktorja in za 2-krat plačo direktorja NLB ali NKBM; izplačane bonitete (prehrana, nastanitve, prevozi) in prejemki direktorjev so bili v neskladju s politiko prejemkov; itd.). Revizijsko poročilo Vzpostavitev pogojev za delovanje DUTB, d.d., in poslovanje DUTB, d.d. v letu 2013[5] je javno objavljeno na spletni strani Računskega sodišča RS. Glede na vse navedeno je organ napačno uporabil materialno pravo, s tem ko zahtevanih podatkov, dostop do katerih je zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti, ni presojal še z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. IP je ugotovil, da gre v tem delu v celoti za podatke, ki so javni že po zakonu (podatki o porabi javnih sredstev) in/ali predstavljajo kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato se dostop do zahtevanih podatkov v tem delu dovoli. IP je zahtevane dele končnega poročila, ki jih je organ opredelil kot poslovno skrivnost, presoj še z vidika ostalih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ in ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.2. Izjema varstva osebnih podatkovOrgan in DUTB sta se sklicevala tudi na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). V skladu z določbo 8. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov (3. točka 6. člena ZVOP-1) razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Na tem mestu se IP strinja z ugotovitvijo organa, da zaposleni pri DUTB niso javni uslužbenci, zato IP svoje odločitve, da mora organ v končnem poročilu razkriti osebne podatke, ni oprl na določbo ZDIJZ, ki pravi, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP je svojo odločitev za razkritje osebnih podatkov pri organu zaposlenih in zunanjih izvajalcev oprl na to, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev (ta določba je prav tako vsebovana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP ugotavlja, da dejstvo, da za zaposlene pri DUTB ne veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih, še ne pomeni, da pri podatkih o izplačilih na podlagi njihovih pogodb o zaposlitvi in izplačilih v zvezi z njihovim delovnim razmerjem, ne gre za porabo javnih sredstev. Da gre pri izplačilih iz sredstev DUTB za porabo javnih sredstev, je IP obširno pojasnil v točki 1. 1 obrazložitve te odločbe in se na tem mestu, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na že podano argumentacijo. Namreč vsako razpolaganje DUTB s sredstvi za opravljanje njenih zakonskih pristojnosti, kamor nedvomno spada tudi poraba za plače zaposlenih in plačila zunanjih izvajalcev je neločljivo povezano s porabo javnih sredstev oziroma neposredno pomeni porabo teh sredstev. Če DUTB več porabi za svoje poslovanje (izplačila zaposlenim in zunanjim izvajalcem), bo manj vrnila v proračun – to ekonomsko sicer ne drži nujno (oziroma lahko velja celo obratno), vsekakor pa s pravnega vidika pomeni, da DUTB (u)porablja javna sredstva.Po pregledu delov končnega poročila, dostop do katerih je organ zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov in so predmete tega pritožbenega postopka, je IP ugotovil, da za razkritje naslednjih osebnih podatkov ni zakonske podlage, zato gre za varovane osebne podatke:- ime in priimek ene izmed kandidatk za delovno mesto strokovnjaka s področja PR in komuniciranja ter naziv njene gospodarske družbe v 15. vrstici drugega odstavka na strani 5. Ker bi z razkritjem naziva gospodarske družbe bilo mogoče identificirati kandidatko, mora organ pred posredovanjem dokumenta prosilcu prekriti tudi naziv gospodarske družbe.- ime in priimek osebe, ki ji je DUTB plačala letalsko vozovnico, navedene v 4. vrstici drugega odstavka na strani 6;- imena in priimki štirih kandidatov, ki so bili na seznamu za ožji nabor kandidatov za imenovanje izvršnega direktorja, navedenih v 8. in 9. vrstici drugega odstavka na strani 8;- višina neto odpravnine, navedena v 7. vrstici prvega odstavka na strani 9;- višina neto mesečnega prejemka, navedena v 3. vrstici tretjega odstavka na strani 10;- ime in priimek osebe, o kateri je komisija za prejemke razpravljala o potrebi po zaposlitvi, navedene v 4. vrstici tretjega odstavka na strani 10;- višina neto prejemka, navedenega v 3. vrstici četrtega odstavka na strani 10. Te podatke in še imena in priimke treh oseb v 6. vrstici petega odstavka na strani 6 ter imena in priimki oseb, navedenih v tabeli na strani 12 v rubriki »Zaposleni s posebno naravo dela«, ki niso predmet tega pritožbenega postopka, je organ dolžan pri posredovanju končnega poročila prosilcu, prekriti. Nadalje IP poudarja, da že iz 1. člena ZVOP-1 izhaja, da ta ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Tako je IP v preostalem delu ugotovil, da gre za osebne podatke, katerih objava je dovoljena na podlagi zakona (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ter enajsti in dvanajsti odstavek 10.a člena ZDIJZ). Gre za podatke o potrebi po kadrih (predvsem vodstvenega kadra – izvršni in neizvršni direktorji), o samih postopkih izbire in imenovanja kadra, o delovnih obveznostih zaposlenih, o njihovih prihodkih (plača – fiksni in variabilni del, odpravnina, drugi stroški) ter za podatke iz pogodb o zaposlitvi (ali gre za pogodbo za določen ali nedoločen čas, za polni ali skrajšani delovni čas, datum sklenitve pogodbe, datum začetka opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, itd.). Nadalje gre za podatke o zunanjih svetovalcih (naziv gospodarskega subjekta, njihovih pogodbenih obveznostih in njihovih prihodkih ter podatke iz pogodb – datum sklenitve, datum prenehanja). V zvezi z navedenimi podatki je organ - KPK - ugotavljal racionalnost in gospodarnost DUTB pri imenovanju in zaposlovanju kadra ter najemanju zunanjih svetovalcev in obstoj korupcijskih tveganj v skladu z ZIntPK. Organ je ugotovil obstoj korupcijskih tveganj tako pri najemanju zunanjih izvajalcev kot pri zaposlovanju. IP meni, da ker so bile pri kadrovanju (najemanju zunanjih izvajalcev in zaposlovanju) v DUTB ugotovljene določene nepravilnosti in možnost korupcijskih tveganj, je za razkritje teh informacij podan tudi javni interes. Namreč, navedene ugotovitve vplivajo na gospodarnost razpolaganja z javnimi sredstvi, s katerimi upravlja DUTB. Kdo in pod kakšnimi pogoji zaseda vodilna delovna mesta v DUTB, kdo in pod kakšnimi pogoji takšno mesto zapušča, kdo je vodil postopke imenovanja in izbire kadra ter ugotovitve, ali je bilo njihovo delo odgovorno, kvalitetno in učinkovito, vpliva na porabo javnih sredstev. Kot že navedeno zgoraj, v skladu s šestim odstavkom 21. člena ZRacS-1 poslovanje uporabnika javnih sredstev (kar DUTB nedvomno je) sestavljajo vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na njegove prejemke oziroma izdatke, prihodke oziroma odhodke ali na sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev (poslovanje v ožjem pomenu) in vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na stanje javnega premoženja, stanje javnega dolga, zagotavljanje javnih dobrin ali na stanje okolja (poslovanje v širšem pomenu). Kot dodaten argument za javnost zahtevanih osebnih podatkov, IP navaja, da se v konkretnem primeru zahtevani osebni podatki nanašajo predvsem na izvršne in neizvršne direktorje DUTB, torej na vodilni kader (relativno javne osebe). Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj kot so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti. Pri varstvu pravic posameznika je treba namreč ločiti, ali gre za navadnega državljana ali za javno osebnost, pri slednjih pa (pravna) teorija in sodna praksa[6] ločujeta še relativno in absolutno javne osebe. Med relativno javne osebe spadajo tisti, ki so zaradi povezanosti z določenim dogodkom/dejavnostjo za javnost zanimivi zgolj začasno[7], medtem ko so absolutno javne osebe zaradi svoje vloge in funkcije v družbi ves čas pod drobnogledom javnosti[8]. Izvršni in neizvršni direktorji DUTB, vsekakor pa glavni izvršni direktor DUTB so relativno, če ne celo absolutno javne osebe (o njih so veliko poročali mediji). Ker končno poročilo vsebuje podatke o pogojih zasedbe delovnega mesta izvršnih in neizvršnih direktorjev DUTB, njihovih delovnih obveznostih ter plačilih na podlagi pogodb o zaposlitvi v povezavi z njihovim javnim udejstvovanjem, pri čemer obenem ne gre za podrobnosti iz njihovega intimnega življenja, ki bi bile absolutno varovane, izjema varstva osebnih podatkov glede teh podatkov ni podana. Nadalje IP ugotavlja, da je organ napačno uporabil določbe ZVOP-1 in neutemeljeno zavrnil dostop do podatkov, ki se nanašajo na gospodarske subjekte kot zunanje izvajalce DUTB. Namreč, naziv gospodarskega subjekta (d.o.o., s.p., odvetnik, itd.) ni osebni podatek po ZVOP-1. Prav tako niso osebni podatki podatki, ki se nanašajo na prihodke teh zunanjih izvajalcev in drugi podatki iz njihovih pogodb o sodelovanju. Posledično ne gre za varovane osebne podatke in izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem delu ni podana. Glede na navedeno sledi sklep, da je zahtevane osebne podatke dovoljeno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in da izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Test interesa javnostiIP je v nadaljevanju, kljub temu, da je ugotovil, da se dostop do zahtevanih (razen varovanih osebnih podatkov) podatkov končnega poročila dovoli, izvedel še test interesa javnosti, kot dodaten argument za razkritje zahtevnih podatkov. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih (med katerimi pa ni izjeme poslovne skrivnosti ali varstva osebnih podatkov). Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno poslovne skrivnosti in varovani osebni podatki. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje informacij je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti za razkritje informacij s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti. Interes javnosti običajno ni natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Pomembna korist je torej zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah.V konkretnem primeru poslovanja DUTB je javnost obširno[9] razpravljala o tem, ali so postopki kadrovanja in sklepanja pogodb z zunanjimi izvajalci potekali pregledno in gospodarno. Pojavljala so se vprašanja, ali je organ izvajal javne razpise, vprašanja klientelizma in favoriziranja določenega podjetja ali posameznika, vprašanja višin prejemkov zunanjih izvajalcev in zaposlenih, vprašanja strokovnosti zunanjih izvajalcev in zaposlenih glede na prejemke itd. Vse navedeno je v interesu javnosti. IP poudarja, da je že zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C ocenil, da so nedvomno v javnem interesu informacije v zvezi z zaposlitvami ali imenovanjem organov upravljanja ali organom nadzora pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje, saj je zakonodajalec te podatke določil kot absolutno javne podatke (drugi odstavek 6.a člena ZDIJZ). Pri tem je v obrazložitvi k predlagani spremembi ZDIJZ-C poudarjeno, da gre za posameznike, ki utemeljeno pričakujejo zmanjšanje njihove zasebnosti v delu, ki zadeva dostop do določenih podatkov, ki so neposredno povezani z opravljanjem funkcije v poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP meni, da gre pri vprašanju kadrovanja vodilnih oseb pri zavezancih po ZDIJZ, za vprašanje, kako strokovno usposobljene ljudi je država postavila na vodilna mesta. V konkretnem primeru to pomeni, da je namen, ki ga mora DUTB pri tovrstnih imenovanjih zasledovati, da bi vodstveni kader pripomogel k doseganju boljših rezultatov DUTB ter posledično k povečanju premoženja države. Kot izhaja iz 3. člena ZUKSB, je osnovni namen, zaradi katerega je DUTB bila ustanovljena, da poveča premoženja, s katerim mora ravnati kot dober gospodarstvenik, zaradi končnega cilja oz. namena, da se povrnejo proračunska sredstva. V obdobju gospodarske krize je še posebej pomembno, da se zagotovi kakovostno upravljanje DUTB, ki z namenom krepitve stabilnosti bank in ohranitve stabilnosti finančnega sistema v RS upravlja z veliko količino javnih sredstev, da se torej zagotovi, da jo vodi strokovno usposobljen in izkušen kader. Zato se mora pravica do varstva osebnih podatkov posameznikov, ki takšne funkcije zasedajo in pravica do varstva poslovne skrivnosti DUTB, umakniti javnemu interesu za razkritje, ki v tem primeru prevlada.IP poudarja, da ker so bile ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju DUTB s strani KPK in Računskega sodišča RS, javnost tudi upravičeno pričakuje informacije, ki kršitve zakonodaje razkrivajo. Ena od pristojnosti KPK je namreč prav v tem, da ob morebitnih sumih korupcije to ugotavlja in na nepravilnosti javno opozarja. In ker DUTB upravlja premoženje države, je podvržena tudi nadzoru, ne samo nadzornih organov, ampak tudi javnosti. Kot že navedeno, pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da gre javno odmeven primer, ki je odprl vprašanje korupcijskih tveganj v DUTB in hkrati vprašanje učinkovitosti nadzora Ministrstva za finance nad DUTB (tretji odstavek 4. člena ZUKSB). Ugotovljeno je namreč bilo, da nadzor Ministrstva za finance ne dosega svojega osnovnega namena, je pomanjkljiv in ne prispeva v zadostni meri k zagotovitvi gospodarne uporabe javnih sredstev in povrnitvi velikih zneskov proračunskih sredstev, ki so bila vložena v sanacijo in stabilizacijo bančnega sistema. IP zato meni, da razkritje informacij iz 1. točke izreka te odločbe zasleduje legitimen cilj v demokratični družbi in da bo razkritje pripomoglo k pravi vsebinski transparentnosti. V konkretnem primeru je informacije zahteval medij, kar pomeni, da bo ta vsebinska transparentnost vodila v informiranost, poučenost in seznanjenost javnosti o aktualni temi. Tudi Ustavno sodišče[10] se sprejelo stališče, da se sodišče v posamični zadevi lahko v tehtanju javnega interesa spusti v oceno o tem, ali bi razkritje informacije »pripomoglo k pravi, vsebinski transparentnosti«. Za, z informacijami podprto, javno razpravo o neki zadevi pa je tudi zelo pomembno, da javnost razpolaga s točnimi in zanesljivimi informacijami[11]. Glede na navedeno v konkretnem primeru prevlada interes javnosti za razkritje informacij iz 1. točke izreka te odločbe nad izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo varstva poslovne skrivnosti. Odprtost teh podatkov bo pripomogla k večji odgovornosti države do državljanov in bo vodila v bolj transparentno politiko, ki jo država in DUTB izvajata na področju kadrovanja in upravljanja DUTB. Dostop javnosti do navedenih informacij je tako dopusten in interes javnosti tudi izražen ter nikakor ne pomeni preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost DUTB oziroma v varovane osebne podatke posameznikov, na katere se zahtevani podatki nanašajo. V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je bil na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je bil napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadev (ZDIJZ, ZGD-1 in ZVOP-1). Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, 1. točko izreka izpodbijane odločbe delno odpravil ter odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, kjer je IP ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, pa je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - UPB) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Več; pravnomočna odločba IP št. 090-104/2014/33 z dne 12. 11. 2014
[2] Za ta namen je na primer RS dne 18. 12. 2013 NLB d.d. dokapitalizirala v višini 1,551 milijard evrov, Novo KBM d.d. v višini 870 milijonov evrov, Abanko Vipa d.d. v višini 348 milijonov evrov, Probanko v višini 176 milijonov evrov in Factor banko v višini 269 milijonov evrov (Vir: http://www.mf.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/43/1846/). Dne 8. 10. 2014 je RS dokapitalizirala Abanko še v višini 243 milijonov evrov (Vir: http://seonet.ljse.si/?doc_id=55767), dne 16. 12. 2014 pa še Banko Celje v višini 190 milijonov evrov.
[3] »Zakon torej omenjenih sredstev v nobenem pogledu ne odvaja od celote gospodarjenja javnega zavoda. Tudi zanje velja določba drugega odstavka 48. člena ZZ, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, zaradi katerih je ustanovljen. Javni zavodi so ustanovljeni za opravljanje javnih služb (3. člen ZZ). Sredstva, namenjena opravljanju javnih služb, so brez dvoma del javne porabe, nad katero je RS po prvem odstavku 150. člena Ustave najvišji organ kontrole. Iz tega izhaja, da se pristojnost nadzora RS v skladu z Ustavo razteza tudi na rabo tistih sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blago in storitev na trgu. Prav to pa je dovolj razločno uzakonjeno tudi v izpodbijanih členih ZRacS: prva alinea prvega odstavka 19. člena določa, da opravlja RS nadzor nad poslovanjem pravnih oseb javnega prava, med katere vsekakor sodijo javni zavodi; prva alinea prvega odstavka 21. člena pa določa, da opravlja RS pri revidiranih osebah nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev javnih financ. Ni razloga za dvom, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.«
[4] Dostopne na povezavah:
- http://www.dutb.eu/si/o-nas/informacije-javnega-znacaja/informacije-javnega-znacaja-v-zvezi-s-clani-upravnega-odbora-dutb
- http://www.dutb.eu/si/o-nas/informacije-javnega-znacaja/informacije-javnega-znacaja-ki-se-nanasajo-na-svetovalne-in-druge-avtorske-ali-intelektualne-storitve
- http://www.dutb.eu/si/o-nas/informacije-javnega-znacaja/informacije-javnega-znacaja-ki-se-nanasajo-na-svetovalne-in-druge-avtorske-ali-intelektualne-storitve-2informacije-javnega-znacaja-ki-se-nanasajo-na-svetovalne-storitve-ki-je-dutb-sklepa-kot-del-prodajnega-konzorcija
[5] http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K9B89CFEAF2BE38F9C1257DFD004564EF/$file/DUTB_web_OCR.pdf
[6] sodba Ustavnega sodišča RS opr. št. Up- 50/99 (OdlUS IX, 310); sodba Višje sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2459/2012; odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Von Hannover vs. Nemčija
[7] V zadevi Up-570/09 z dne 2. 2. 2012 je odločilo, da je podjetnik relativno javna oseba.
[8] Podrobneje glej T., Absolutne in relativne javne osebe, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor, 2012.
[9]http://www.finance.si/8807152/Kako-sporazumno-je-iz-DUTB-dejansko-od%C5%A1el-Gwilliam?metered=yes&sid=419390188
https://www.dnevnik.si/1042632820/slovenija/tudi-finskega-svetovalca-pripeljal-manssonov-delodajalec
https://www.dnevnik.si/1042619911/posel/novice/mitja-mavko-neizvrsni-direktor-upravnega-odbora-dutb
https://www.dnevnik.si/1042610918/posel/novice/zaceli-kadrovsko-krepitev
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-kpk-dutb-bajne-zneske-za-place-svetovalce
http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/11/razsipna_slaba_banka.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2
http://www.zurnal24.si/kpk-korupcija-dutb-sanjske-sluzbe-slaba-banka-za-stiri-ure-5000-evrov-za-sest-pa-19500-clanek-240448
[10] sodbi Ustavnega sodišča U-I-201/14-14 in U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015
[11] Več odločitev ESČP v zadevi Guseva v. Bulgaria, odst. 37 in 53 ter zadevi Társaság a Szabadságjogokért v. Hungary, odst. 27