prosilka - Inšpektorat RS za kulturo in medije
+ -Številka: 090-87/2015
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilka je zahtevala pritožbo zavezanca na sklep o založitvi izvršbe, pritožbo zavezanca na sklep o založitvi sredstev, pritožbo zavezanca na sklep o dovolitvi izvršbe, pritožbo zavezanca na sklep o založitvi sredstev. Organ je zahtevo prosilke glede navedenih dokumentov zavrnil, saj je ocenil, da gre za poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti, zato je naložil organu, da prosilki omogoči dostop do zahtevanih dokumentov.ODLOČBA:Številka: 090-87/2015/4
Datum: 3. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………(v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije, Metelkova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2014/15 z dne 10. 3. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije, št. 090-5/2014/15 z dne 10. 3. 2015, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- pritožbo stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-125 z dne 6. 6. 2014 (7 strani),
- pritožbo stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-126 z dne 9. 6. 2014 (6 strani),
- pritožbo in ponovni predlog za odlog izvršbe stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-152 z dne 10. 9. 2014 (10 strani),
- pritožbo in ponovni predlog za odlog izvršbe stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-153 z dne 11. 9. 2014 (9 strani).
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 8. 10. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi prosilka navaja, da prosi za posredovanje naslednjih dokumentov:
- pritožbo zavezanca na sklep o založitvi izvršbe z dne 6. 6. 2014,
- pritožbo zavezanca na sklep o založitvi sredstev z dne 9. 6. 2014,
- pritožbo zavezanca na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 10. 9. 2014,
- pritožbo zavezanca na sklep o založitvi sredstev z dne 11. 9. 2014,
- sklep o dovolitvi izvršbe,
- sklep o založitvi sredstev.
Organ je dne 5. 11. 2014 k stranski udeležbi, z dopisom št. 090-5/2014/8, pozval BŠP d.o.o., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana, hkrati pa prosilki v elektronski obliki, dne 6. 11. 2014, posredoval sklep o dovolitvi izvršbe in sklep o založitvi sredstev. BŠP d.o.o. je dne 14. 11. 2014, preko pooblaščene Odvetniške družbe Tatjana Markelj, Ljubljanska cesta 64, 1230 Domžale (v nadaljevanju stranski udeleženec), organu poslal dopis, v katerem je priglasil stransko udeležbo v postopku in navedel, da pojasnjuje, da gre v zadevnem primeru za upravni postopek, ki je še v fazi odločanja pri pritožbenem organu in da morajo tretje osebe v tej fazi postopka izkazati pravno korist za vpogled. Poleg tega se stranski udeleženec sklicuje tudi na osmo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega postopka in bi razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Stranski udeleženec meni, da je treba zahtevo prosilke v celoti zavrniti, zgolj iz previdnosti, kot navaja, dodaja še sklep o poslovni skrivnosti z dne 10. 10. 2014. Stranski udeleženec se sklicuje tudi na 7., 9. in 10. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je dne 10. 3. 2015 izdal odločbo št. 090-5/2014/15, s katero je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker naj bi šlo za dokumente, ki naj bi bili varovani kot poslovna skrivnost, organ pa se pri zavrnitvi dostopa sklicuje še na varstvo osebnih podatkov – torej, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke. Organ je v odločbi navedel, da sklep o poslovni skrivnosti ni bil pravočasen, saj s samim sklepom o poslovni skrivnosti ni razpolagal že v času, ko je pritožbe prejel, zato ni izpolnjen subjektivni kriterij in je
presojal to izjemo po objektivnem kriteriju ter ugotovil, da bi z razkritjem teh dokumentov gospodarski družbi BŠP d.o.o. nastala občutna škoda, zato je v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil zahtevo prosilke za dostop do teh dokumentov. Organ navedeno utemeljuje s tem, da bi z razkritjem gospodarski družbi nastala občutna škoda, saj dokumenti vsebujejo podatke, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Organ meni, da je vsebina dokumentov taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju in načrtovanih aktivnostih gospodarske družbe take narave, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Navedbe stranskega udeleženca glede obstoja izjem od dostopa do zahtevanih informacij po 7., 9. in 10. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ so po prepričanju organa neutemeljene. Izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, ker razkritje zahtevanih dokumentov v nobenem primeru ne bi škodilo izvedbi upravnega (to je inšpekcijskega) postopka, tudi v primeru, ko bi upravni inšpekcijski postopek, ki je sicer že zaključen, še tekel. Prav tako v konkretnem primeru ni podana v dopisu stranskega udeleženca zatrjevana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj sploh ne gre za dokumente, ki bi bili izdelani s strani organa, temveč za dokumente, ki jih je izdelal stranski udeleženec, upravni postopek pa je že zaključen. Glede izjeme po 10. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa organ utemeljuje, da ta ni podana, ker noben predpis ne določa, da bi podatki o naravni oz. kulturni vrednoti ne bi smeli biti dostopni javnosti.
Prosilka je zoper odločbo organa dne 23. 3. 2015 pravočasno vložila pritožbo, v kateri navaja, da organ sploh ne omenja drugega odstavka 6. člena, ki opredeljuje, da te izjeme ne veljajo takrat, ko je javni interes glede razkritja močnejši od interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Zatrjuje, da je v konkretnem primeru javni interes za ohranitev spomenika državnega pomena močnejši od interesa zasebne družbe, ki s spomenikom upravlja, še zlasti zato, ker je ta zasebna družba nastala z namenom ohranitve spomenika. Ker bi vsa dejanja te družbe morala biti podrejena cilju ohranitve spomenika, za kar kot nadzorni organ skrbi organ, je morebitna poslovna skrivnost podrejena cilju ohranitve spomenika, zaradi česar je bil pričet tudi postopek izvršbe. Poleg tega prosilka navaja, da je organ spregledal 7. člen ZDIJZ, ki opredeljuje delni dostop do zahtevanih informacij.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 26. 3. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je Pooblaščencu, skupaj s pritožbo, posredoval tudi vso dokumentacijo, ki je predmet pritožbe oziroma zahteve prosilke in s katero razpolaga.
Pooblaščenec je po pregledu posredovane dokumentacije ugotovil, da organ pritožbe prosilke ni posredoval stranskemu udeležencu. V skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP je to dne 27. 3. 2015 storil Pooblaščenec in družbi BŠP d.o.o. (stranski udeleženec) posredoval pritožbo prosilke in ji dal možnost, da se v roku osmih dni izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.
Pooblaščenec je dne 8. 4. 2015 od Odvetniške družbe Tatjana Markelj, ki po pooblastilu zastopa stranskega udeleženca, prejel odgovor na pritožbo prosilke. Stranski udeleženec navaja, da vztraja pri vseh svojih dosedanjih navedbah in predlaga, da se pritožba prosilke zavrne.
Pritožba je utemeljena.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet njegove presoje naslednji dokumenti, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, na podlagi izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov:
- pritožba stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-125 z dne 6. 6. 2014 (7 strani),
- pritožba stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-126 z dne 9. 6. 2014 (6 strani),
- pritožba in ponovni predlog za odlog izvršbe stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-152 z dne 10. 9. 2014 (10 strani),
- pritožba in ponovni predlog za odlog izvršbe stranskega udeleženca zoper sklep MK, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-148/2009-153 z dne 11. 9. 2014 (9 strani).
Pooblaščenec pojasnjuje, da je pojem poslovne skrivnosti opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Stranski udeleženec v svojih navedbah zatrjuje, da so informacije, ki so predmet presoje, označene kot poslovna skrivnost družbe, kar pomeni, da naj bi bil izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Kot je ugotovil že organ prve stopnje, subjektivni kriterij v konkretnem primeru ne more biti upoštevan. Stranski udeleženec je sicer predložil sklep o zaupnosti podatkov, vendar pa je ta datiran z 10. 10. 2014. Dokumenti, za katere stranski udeleženec trdi, da predstavljajo poslovno skrivnost, so torej nastali pred tem sklepom (junija in septembra 2014). Upoštevaje pogoj, da odredba o varstvu poslovne skrivnosti ne more veljati za nazaj, tako v konkretnem primeru poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju nikakor ne pride v poštev.
Podatki, ki niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokumenti – pritožbe, prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju). Kot že rečeno, je pri objektivnem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov organu očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je po pregledu prejete dokumentacije ugotovil, da stranski udeleženec ni z ničemer konkretiziral vrednosti informacij zanj oziroma za njegove konkurente ter količine truda in denarnih sredstev, ki so bile porabljene za razvoj informacij, glede katerih zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti. Pravzaprav v konkretnem primeru sploh ne gre za razvoj informacij ali nove tehnologije, ampak preprosto za dejstva (kako stranski udeleženec upravlja z Bežigrajskim stadionom), ki so javnosti že znana in so v veliki meri tudi že predmet javne razprave:
http://www.siol.net/sportal/nogomet/2012/09/gradnje_na_obmocju_plecnikovega_stadiona_se_ne_bo.aspx
http://www.siol.net/sportal/nogomet/2011/09/pececnik_se_ni_obupal.aspx
http://ljubljanski.projekti.si/prenova-plecnikovega-stadiona.aspx
http://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovica-in-pececnika-prijavili-protikorupcijski-komisiji.html.
Stranski udeleženec je brez kakršnihkoli konkretnih podatkov večkrat ponovil le, da gre za poslovno skrivnost. Ob tem ni pojasnil vprašanja preprostosti ali težavnosti postopanja, s katerim bi drugi te informacije lahko pridobili ali duplicirali. Pri presoji okoliščin, ki so zgoraj navedene pod 4. 5. in 6. točko, Pooblaščenec ugotavlja, da z vidika poslovne skrivnosti le ta ne more biti podana že zaradi same narave in vsebine dela stranskega udeleženca. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja, stranski udeleženec pa na podlagi vsebine zahtevanih dokumentov ne pridobi nobene konkurenčne prednosti na trgu, ker s temi podatki ne nastopa na trgu. Stranski udeleženec na tem področju sploh nima konkurentov, zato niti ni mogoče govoriti o morebitni škodi za njegov konkurenčni položaj. Navedbe organa v izpodbijani odločbi, s katerimi ta zatrjuje potrebo po varstvu vsebine pritožb (zahtevanih dokumentov torej), ki nikakor ne vsebujejo nobenega »know-howa«, za konkretni primer torej niso pravno relevantne.
Pooblaščenec ob tem še dodaja, da zahtevani podatki ne morejo biti poslovna skrivnost tudi zato, ker bi to bilo v nasprotju s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 v povezavi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena. ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena namreč izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Podatki, ki so po zakonu javni, že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je BŠP d.o.o. družba, ki so jo ustanovili GSA d.o.o., Olimpijski komite in Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) zaradi uresničitve skupnega interesa izvedbe projekta obnove Plečnikovega stadiona v Ljubljani, po njegovi obnovi, pa za njegovo upravljanje s ciljem razvoja nogometa.
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=12&ved=0CCIQFjABOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.ljubljana.si%2Ffile%2F138783%2Fdruzbena-pogodba-2.pdf&ei=9FRoVeGKMYKWsgG1iIOYBA&usg=AFQjCNGkBdvCLYom8_SjOlKc_JbAfwzKAA&sig2=-zPiUbiSDYdPvF29sgvr8w&bvm=bv.93990622,d.bGg.
Pri sami vsebini dejavnosti stranskega udeleženca gre torej za vrsto javno-zasebnega partnerstva, sklenjenega z namenom obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom. Javno zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države in lokalne skupnosti zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, dalje ZJZP) in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture (več o tem: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15553).
Kar je v konkretnem primeru pomembno je to, da BŠP d.o.o. razpolaga tudi z javnimi sredstvi (delež MOL v BŠP d.o.o. je po podatkih AJPES 28 %), torej z zemljišči MOL, ki so stvarno premoženje občine, razpolaganje s stvarnim premoženjem pa je mogoče le v skladu z zakonom. Bistvena funkcija ZDIJZ je nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, pa je bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, kako in za kaj so bila porabljena javna sredstva. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj se z javnim premoženjem dogaja. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje s subjektom javnega sektorja, se mora stranski udeleženec, ki je vstopil v to razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev. Pogodbeniki, ki vstopajo v pogodbena razmerja z javnim sektorjem, se morajo zavedati možnosti, da lahko pride do zahteve za dostop do dokumentacije po določbah ZDIJZ. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti.
ZJZP v 7. členu jasno določa, da se javno – zasebno partnerstvo izvaja v javnem interesu in da je njegov namen zagotoviti preglednost, konkurenčnost, nediskriminatornost in poštenost postopkov nastajanja ter sklepanja in izvajanja posameznih oblik javno-zasebnega partnerstva, varovati javne interese v tem razmerju in zagotoviti vpliv javnega partnerja na to, da se predmet javno-zasebnega partnerstva izvaja v javnem interesu. Že iz uvodnih določb zakona tako sledi, da je eno izmed temeljnih načel izvajanja javno – zasebnega partnerstva tudi načelo preglednosti, kar pomeni, da zasebni partner v tem razmerju ne more imeti upravičenega pričakovanja, da bodo vsi podatki, ki jih ima v zvezi z izvajanjem tega razmerja, varovani kot tajni. Pooblaščenec ob tem sicer razume, da je treba dopustiti možnost, da pogodbena razmerja med zasebnimi subjekti lahko tudi v celoti predstavljajo poslovno skrivnost v smislu 39. člena ZGD-1, vendar pa tega ni mogoče trditi za pogodbena razmerja, ki nastanejo med zasebnimi subjekti in subjekti javnega sektorja. Vsakdo, ki želi skleniti pogodbo s subjektom javnega prava, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti v skladu z 39. členom ZGD-1, izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni podana.
Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval tudi na varstvo osebnih podatkov – zahtevani dokumenti naj bi vsebovali varovane osebne podatke. Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Organ ni konkretiziral, katere osebne podatke naj bi vsebovali dokumenti, niti tega, kateri dokumenti naj bi jih vsebovali. Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da nobeden od dokumentov ne vsebuje osebnih podatkov, zato izjema varstva osebnih podatkov ni podana.
Stranski udeleženec se v svojem odgovoru na pritožbo prosilke in enako tudi v priglasitvi stanske udeležbe, sklicuje tudi na 7., 9. in 10. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da so upravni postopki, katerih del so bili zahtevani dokumenti, zaključeni, zato izjema 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, kot je pravilno ugotovil tudi organ prve stopnje.
Pritožbe kot dokumenti so zaključene celote, hkrati pa niti niso nastale pri organu, zato kot izjeme od prostega dostopa za zahtevane dokumente ne moremo upoštevati 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema namreč varuje podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. V konkretnem primeru pa ni podan noben od teh pogojev (dokumenti niso v postopku izdelave, niso predmet posvetovanja v organu in zaradi njihovega razkritja ne bi prišlo do napačnega razumevanja njihove vsebine), zato predmetna izjema ni podana.
10. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da podatek o naravni oziroma kulturni vrednoti v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave ali kulturne dediščine, ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne oziroma kulturne vrednote. V konkretnem primeru se lahko zagotovi varovanje kulturne vrednote – torej Bežigrajskega stadiona – kvečjemu tudi in le tako, da je družba, ki se je obvezala za njegovo obnovo in ohranitev ter nadaljnje upravljanje, podvržena nadzoru – preko ZDIJZ vsekakor tudi nadzoru javnosti. Pooblaščenec v Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13) za konkretni primer ni našel nobene določbe glede omejitve javnosti zahtevanih podatkov zaradi varovanja kulturne vrednote, zato predmetna izjema ni podana.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in organu naložil, da je prosilki dolžan posredovati fotokopije informacij javnega značaja, kot je določeno v 1. točki izreka te odločbe.
Pooblaščenec še dodaja, da je glede načina seznanitve z zahtevano informacijo upošteval prvo zahtevo prosilke z dne 8. 10. 2014 in prosilki, v skladu z njeno zahtevo in drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ, omogočil dostop do zahtevanih informacij v obliki fotokopij.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka