prosilec - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 090-85/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval posamezne dokumente v zvezi z izvolitvijo določene javne uslužbenke na delovno mesto. Zahteval je tudi listine, ki izkazujejo podlage in pogoje v zvezi z izvolitvijo konkretne javne uslužbenke, kot tudi vseh drugih uslužbencev v pravosodju in v javni upravi. Organ je v delu, ki se je nanašal na pridobitev posameznih dokumentov v povezavi z njeno izvolitvijo v določenem delu ugodil (sklep o izbiri kandidatke in odločba o imenovanju v naziv), v drugem delu je zahtevo zavrgel iz razloga, ker je prosilec zahtevane dokumente od organa že prejel v prejšnjem postopku (pogodba o zaposlitvi javne uslužbenke) in v določenem delu zavrnil, ker dokument pri organu ne obstaja. Glede podlag in pogojev za izvolitev je organ prosilcu podal napotilo na veljavno zakonodajo s pojasnilom o področni zakonodaji. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da je organ glede obstoja zahtevanega dokumenta napačno ugotovil dejansko stanje in posledično ni odločil o vseh delih njegove zahteve. Informacijski pooblaščenec je preizkusil navedbe prosilca in potrdil ugotovitve prvostopenjskega organa glede dejanskega stanja in pritožbo zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-85/2015/2
Datum: 3. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … , (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 401/2015 z dne 4. 3. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, št. Su 401/2015 z dne 4. 3. 2015 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 4. 2. 2015 pri organu osebno vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in zahteval naslednje:
- listine, ki določajo način in pogoje za pridobitev statusa javnega uslužbenca za … in za druge osebe, ki so pridobile status javnega uslužbenca na Vrhovnem sodišču,
- podlago za zaposlitev … na Vrhovnem sodišču v času od 22. 6. 2006 do
1. 10. 2006,
- podlago za izdajo odločbe z dne 22. 6. 2006 za …,
- podlago za imenovanje … in drugih oseb v uradniški naziv višji pravosodni svetovalec III,
- odločbo o imenovanju z dne 22. 6. 2006 za …,
- podlago za zaposlitev … kot strokovnega sodelavca na VS RS,
- pogodbo o zaposlitvi za poskusno delo štirih mesecev na VS kot strokovnega sodelavca za
… in druge osebe.
Prosilec se v zahtevi ni opredelil do oblike, v kateri se želi z dokumenti seznaniti.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. Su 401/2015 z dne 4. 3. 2015, s katero je:
1. Zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval naslednje dokumente:
- Odločbo št. Su 10-02/2006-08C z dne 22. 6. 2006 in
- Sklep o izbiri št. Su 10-02/2006-08C z dne 7. 6. 2006, pri čemer je iz obeh dokumentov izbrisal podatek o dnevu rojstva in prebivališču javne uslužbenke.
2. V delu zahteve (prva, tretja. četrta alineja) prosilca napotil na javno objavljeno veljavno zakonodajo (Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sodiščih, Zakon o delovnih razmerjih), ki je med drugim dostopna v Uradnem listu RS (http://www.uradni-list.si/).
3. V delu, ki se nanaša na pogodbo o zaposlitvi za poskusno delo štirih mesecev (sedma alineja), je zahtevo prosilca zavrgel.
4. V preostalem delu (druga alineja in v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke) je organ zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil. Prosilec v pritožbi zatrjuje, da organ ni odločil o delu prve in četrte alineje njegove zahteve, ki se nanaša na druge osebe. Prosilec oporeka četrti točki izreka, s katero mu je organ zavrnil zahtevo za pridobitev podlage za zaposlitev gospe … v času od 22. 6. 2006 do 1. 10. 2006 na Vrhovnem sodišču RS, ker … v tem času naj ne bi bila zaposlena na Vrhovnem sodišču. Prosilec meni, da je takšna ugotovitev organa v nasprotju z vsebino listin. Prosilec oporeka tretji točki izreka, iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Prosilec slednje utemeljuje z dejstvom, da naj bi iz delovne knjižice … izhajalo, da je bila do 30. 9. 2006 zaposlena na Ustavnem in ne na Vrhovnem sodišču RS. V povezavi z dokumenti, posredovanimi z odločbo (sklep o izbiri in odločba o imenovanju v naziv), pa prosilec sklepa na hkratno zaposlitev gospe … tako na Vrhovnem sodišču RS, kot tudi na Ustavnem sodišču RS. Posledično prosilec sklepa, da je organ zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, neutemeljeno zavrgel njegovo zahtevo v delu, ki se je nanašala na pridobitev pogodbe o zaposlitvi … za poskusno delo štirih mesecev na Vrhovnem sodišču RS (prva alineja zahteve).
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP se najprej opredeljuje do pritožbenih navedb prosilca. Prosilec izpodbija drugo točko izreka odločbe, ker meni, da organ ni odločil o delu iz prve in četrte alineje njegove zahteve, ki se nanaša na »druge osebe«. Iz prve alineje zahteve je razvidno, da prosilec od organa zahteva dokumente, ki določajo način in pogoje za pridobitev statusa javnega uslužbenca, za vse (druge) osebe, ki so pridobile status javnega uslužbenca na Vrhovnem sodišču RS. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da zaposleni status javnega uslužbenca na Vrhovnem sodišču RS oziroma na drugih sodiščih, kot državnih organih, pridobijo v skladu z 9. členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Način in pogoje za pridobitev statusa sodnega osebja pa generalno ureja uslužbenska zakonodaja (temeljni zakon je Zakon o javnih uslužbencih, v nadaljevanju ZJTJ) oziroma delovnopravna zakonodaja (temeljni zakon je Zakon o delovnih razmerjih, v nadaljevanju ZDR-1). Na podlagi navedenega pojasnila, je organ prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na javno objavljeno veljavno slovensko zakonodajo, dostopno v Uradnem listu RS (http://www.uradni-list.si/). V zvezi s četrto alinejo zahteve pa organ pojasnjuje, da podlago za imenovanje »drugih oseb« v uradniški naziv višji pravosodni svetovalec III predstavljajo relevantne določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; ZJU), in sicer 84. in 90. člen. Iz odločbe izhaja, da je tudi glede četrte alineje zahteve prosilec prejel napotilo na javno objavljeno slovensko zakonodajo v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ.
IP ugotavlja, da je bilo o zahtevi prosilca odločeno v vseh mejah zahtevka in v skladu z zakonom, zato zatrjevane kršitve pravil postopka niso podane. Pritožbo prosilca je zato IP v tem delu zavrnil.
Prosilec nadalje izpodbija tudi tretjo točko izreka odločbe, s katero je bila zavržena sedma alineja zahteve, ki se nanaša na pridobitev pogodbe o zaposlitvi gospe … za poskusno delo štirih mesecev na Vrhovnem sodišču RS. Prosilec je omenjen dokument že prejel z odločbo sodišča št. Su 2008/2014 z dne 23. 1. 2006. Meni, da iz posredovanih dokumentov (sklep o izbiri št. Su 10-02/2006-08C z dne 7. 6. 2006 in odločba o imenovanju v naziv št. Su 10-02/2006-08C z dne 22. 6. 2006) izhaja, da je bila gospa … zaposlena na Vrhovnem sodišču RS že pred 1. 10. 2006 in da obstaja še druga pogodba o zaposlitvi, iz katere izhaja štiri mesečno poskusno delo na Vrhovnem sodišču RS. Prosilec navaja, da »žigi iz njene delovne knjižice«, izkazujejo, da je bila gospa … zaposlena na Ustavnem sodišču RS do 30. 9. 2006, kar naj bi potrjevalo dejstvo, da je bila v istem času hkrati zaposlena na Ustavnem sodišču RS in na Vrhovnem sodišču RS, zato naj bi obstajala še druga pogodba, iz katere izhaja štirimesečno poskusno delo na Vrhovnem sodišču RS, ki bi morala biti prosilcu posredovana na podlagi sedme alineje njegove zahteve.
IP pojasnjuje, da Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU), ki ureja način in pogoje za izbiro kandidatov za zasedbo delovnega mesta, v prvem odstavku 79. člena določa, da se za uradniška delovna mesta, kot pogoj za opravljanje dela, poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon. Za zasedbo posameznega delovnega mesta mora biti torej kandidat, ki ni bil do izbire imenovan v posamezni naziv, predhodno imenovan v ustrezen naziv. IP iz predložene dokumentacije ugotavlja, da je bila imenovana javna uslužbenka na podlagi izbirnega postopka, s sklepom o izbiri z dne 7. 6. 2006 (ki ga je prosilec z odločbo prejel), izbrana za zasedbo delovnega mesta višjega pravosodnega svetovalca (strokovnega sodelavca VS RS) na civilnem oddelku na Vrhovnem sodišču RS. 66. člen ZJU v prvem odstavku določa, da se izbranega kandidata imenuje v naziv najkasneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Z odločbo o imenovanju v naziv z dne 22. 6. 2006 (ki jo je prosilec že prejel), je gospa … izpolnila tudi pogoj glede zahtevanega naziva za zasedbo delovnega mesta. Ker prosilec navaja, da naj bi bila imenovana na Vrhovnem sodišču RS zaposlena že pred 1. 10. 2006, je IP vpogledal v pogodbo o zaposlitvi gospe … št. 17/2006, s katero prosilec že razpolaga, ker mu je bila posredovana na podlagi odločbe organa št. SU 2008/2014. Iz navedene pogodbe izhaja, da je bila ta podpisana dne 13. 7. 2006, javna uslužbenka pa se zaposli na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS z dnem 1. 10. 2006. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da je imenovana javna uslužbenka nastopila delo pri organu 1. 10. 2006. To potrjujejo tudi navedbe prosilca, ki pravi, da »žigi iz njene delovne knjižice izkazujejo, da je bila gospa … do 30. 9. 2006 zaposlena na Ustavnem sodišču RS in ne Vrhovnem sodišču RS«. Iz navedenega tako izhaja, da IP nima nobene podlage za dvom, da organ z drugo pogodbo o zaposlitvi za imenovano, kot je bila prosilcu že posredovana, ne razpolaga. Ob tem IP tudi pojasnjuje, da v skladu z veljavno zakonodajo ni nobenega zadržka, da se datum podpisa pogodbe o zaposlitvi in datum nastopa dela ne ujemata. Datum nastopa dela je, po dogovoru med pogodbenimi strankami, lahko tudi kasnejši, če tako zahtevajo konkretne okoliščine (delovne potrebe, tek odpovednega roka pri drugem delodajalcu,..) Iz tega razloga IP ni imel razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z drugo informacijo javnega značaja, kot je bila prosilcu že posredovana, ne razpolaga. Upoštevaje navedeno je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
V zvezi s tretjo točko izreka odločbe je IP po uradni dolžnosti ugotavljal še obstoj kršitev pravil postopka. Organ je, čeprav tega ni navedel, ugotovil neizpolnjevanje procesne predpostavke na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki zahteva, da če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, organ zahtevo s sklepom zavrže. IP na podlagi ugotovljenega in zgoraj opisanega dejanskega stanja ugotavlja, da je organ o posredovanju zahtevanega dokumenta že odločil, z odločbo št. Su 2008/2014 in prosilcu zahtevan dokument posredoval. Organ o predmetnem delu zahteve ni odločil s sklepom, kot to nalaga 129. člen ZUP, vendar pa ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, ker je organ o zahtevku odločil z izrekom odločbe, kot to zahteva 213. člen ZUP. Iz navedenega razloga IP potrjuje odločitev organa prve stopnje tudi v tem delu, pritožbo prosilca pa je bilo treba, na podlagi 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrniti.
IP pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti ni prepoznal kršitev materialnega prava oziroma kršitev pravil postopka, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, št. Su 401/2015 z dne 4. 3. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka