Prosilec - MNZ, Policija
+ -Številka: 090-109/2014
Kategorije: Tajni podatki
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dva dokumenta z oznako tajnosti po ZTP. Organ je dostop zavrnil, s sklicevanjem na izjemo po 1. tč. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec se je zoper takšno odločitev pritožil in navajal, da za označitev dokumentov za tajne niso izpolnjeni pogoji po ZTP. Med drugim je navajal tudi, da je bil eden od obeh dokumentov v celoti objavljen v dveh dnevnih medijih, podani pa tudi niso (več) razlogi varstva javne varnosti, zaradi katerih je bila dokumentoma določena stopnja tajnosti. Pooblaščenec je v pritožbenem psotopku ugotovil, da navedbe prosilca delno držijo (glede enega dokumenta ni več izpolnjen materialni kriterij za označitev dokumenta za tajnega po ZTP), zato je odločil, da mora organ s predmetnega dokumenta stopnjo tajnosti umakniti in ga posredovati prosilcu v obliki fotokopije. Glede drugega dokumenta je Pooblaščenec zaključil, da sta izpolnjena tako formalni kot materialni krietij za tajni podatek, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-109/2014/3
Datum: 3. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 8. 4. 2014, št. 090 - 45/2014/2 (20-10) Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 25. 4. 2014 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-45/2014/2 (20-10) z dne 8. 4. 2014 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe iz dokumenta št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, umakniti stopnjo tajnosti ZAUPNO in ga v obliki fotokopije posredovati na naslov prosilca, na način, da v celotnem dokumentu prekrije ime in priimek posameznika, ki v času nastanka dokumenta ni bil javni uslužbenec niti javni funkcionar.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 3. 2. 2014 naslovil vlogo za posredovanje podatkov. Navaja, da je bil na podlagi objav nekaterih medijev seznanjen, da naj bi Policija že v letu 2012 prejela operativno informacijo o tem, da naj bi konec meseca novembra navedenega leta potekal sestanek………., na katerem naj bi prosilec neimenovani osebi dejal, da je za gospodarski polom v Sloveniji odgovoren………….., prosilec pa naj bi se ob tem močno razburil in pričel s pestjo roke udarjati po delovnem pultu in vpliti. Mediji so ob objavi zgoraj navedenega objavili tudi (zaupni) dokument Policije št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, podpisan s strani generalnega direktorja policije, iz katerega je, poleg zgoraj navedenega, razvidno še, da naj bi neimenovana oseba že v začetku 90. let prejšnjega stoletja, bila prisotna na enem izmed srečanj, ki naj bi jih organiziral prosilec, in kjer je bilo govora o ………..kot o motečem elementu v slovenski politiki, nadalje o tem, kako se ga znebiti oziroma ga onemogočiti v njegovem političnem delovanju, oseba z vzdelkom ………..pa naj bi ob tem dejala, da bi morali ……………..ustreliti, ko je bil še čas za to, to je v času osamosvojitve. Prav tako so mediji v zvezi z navedenim dopisom generalnega direktorja policije objavili tudi odgovor generalne policijske uprave, v katerem je med drugim pojasnjeno, da predkazenski postopek v tem primeru ni bil izveden, saj veljavna zakonodaja v takem primeru predvideva pregon na zasebno tožbo in ne po uradni dolžnosti ali na predlog. Prosilec v nadaljevanju zahteva vse podatke (vključno s podatkom o tem, katera oseba je policiji podala zadevno operativno informacijo) oz. vse dokumente, ki jih Policija vodi v zvezi s prejeto (in zgoraj natančno opredeljeno) operativno informacijo neimenovane osebe iz novembra 2012 v evidenci operativnih informacij. Ob tem utemeljuje svoj pravni interes za pridobitev zahtevane informacije in se sklicuje na Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), na prvi in drugi odstavek 11. člena, kot na pravno podlago za pridobitev zahtevanih podatkov.
Organ je z dopisom št. 092-187/2014/6 (22-06) z dne 19. 2. 2014 posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu zavrnil, zato je ta, dne 27. 3. 2014, nanj naslovil novo zahtevo, v kateri ga izrecno poziva, da njegovo zahtevo z dne 3. 2. 2014 obravnava kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
O zahtevi prosilca z dne 27. 3. 2014 je organ odločil z odločbo št. 090-45/2014/2 (20-10) z dne 8. 4. 2014 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi med drugim navaja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevani dokument obstaja. Pri preverjanju zahteve je bilo namreč ugotovljeno, da Nacionalni preiskovalni urad Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave (NPU UKP GPU) in Generalna policijska uprava (GPU) razpolagata z dokumentoma, ki ju zahteva prosilec. Z vpogledom v oba dokumenta pa je bilo ugotovljeno, da nosita oznako stopnje tajnosti »interno« in »zaupno«. Skladno s 1. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50706, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZTP). Organ v nadaljevanju pojasnjuje, da sta v konkretenem primeru izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij za določitev zahtevanih dokumentov za tajne. V konkretnem primeru se namreč podatki, ki so označeni kot tajni, nanašajo na javno varnost oz. varnost določenih oseb, kar je eno izmed interesnih področij države, naštetih v 5. členu ZTP. Vidik materialnega kriterija se kaže tudi v tem, da bi z razkritjem teh podatkov nepoklicani osebi očitno nastale škodljive posledice za javno varnost oz. varnost varovanih oseb. Formalni kriterij pa je izpolnjen s tem, da ga je kot tajnega določila za to pooblaščena oseba, da je izdelana vnaprejšnja pisna ocena možnih škodljivih posledic in da je podatek ustrezno označen kot tajen. V konkretnem primeru je stopnjo tajnosti dokumenta št. 2311-901/2011 (227-05) z dne 17. 12. 2012, z oznako »interno«, določil direktor NPU Darko Majhenič, na podlagi pooblastila št. 022-153/2008/35 z dne 16. 12. 2009, ki ga je izdal predstojnik. Stopnjo tajnosti dokumenta št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, z oznako »zaupno«, pa je določil predstojnik organa, generalni direktor policije, Stanislav Veniger. V obeh primerih je, skladno z 11. členom ZTP, izdelana pisna ocena škodljivih posledic, oba dokumenta pa sta pravilno označena s stopnjo tajnosti. Na podlagi vsega navedenega je organ odločil, da gre za izjemo tajnih podatkov, zato je zahtevo prosilca zavrnil.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 25. 4. 2014 vložil pritožbo. V njej navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Po njegovem mnenju je tajnost dokumentov, ki sta predmet zadevnega postopka in ju organ navaja v izpodbijani odločbi, določena neutemeljno in nezakonito. ZTP namreč v 15. členu določa, da mora pooblaščena oseba tajnost dokumenta preklicati, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni z zakonom, predvsem pa tudi, da lahko oseba, ki ji je bila zahteva za pridobitev podatka zavrnjena, zahteva preklic tajnosti podatka. Prosilec je v zvezi z navedenim prepričan, da v ZTP določeni pogoji za določitev navedenih dokumentov za tajne niso več izkazani oz. podani. Dejstvo namreč je, da, (upoštevajoč pojasnila, ki so bila javnosti podana s strani Policije in so bila objavljena v nekaterih medijih), v zvezi z operativno informacijo neimenovane osebe iz novembra 2012, ni bil izveden predkazenski postopek, kar je razvidno iz:
1. Pojasnila predstavnika Policije za odnose z javnostmi, g. Menegalije, iz katerega izhaja, da predkazenski postopek v tem primeru ni bil izveden, saj veljavna zakonodaja v takem primeru predvideva pregon na zasebno tožbo in ne po uradni dolžnosti ali na predlog,
2. Dopolnjenega odgovora Policije (objavljenega npr. v tedniku Reporter z dne 10. 2. 2014), iz katerega je med drugim razvidno naslednje: »Po pridobitvi informacije je policija preverjala pomembnost informacije, resnost izrečene grožnje in objektivno možnost uresničitve te grožnje. Preverjanja so potekala z ocenjevanjem stopnje ogroženosti varovane osebe in posledično izvajanjem ukrepov za zagotavljanje varnosti varovane osebe. Že pred pridobljeno informacijo in tudi potem nismo odkrili nobenega konkretnega ogrožanja ali aktivnosti zoper varovano osebo, niti niso iz pridobljene informacije izhajale konkretne okolišične, ki bi utemeljevale kakršnakoli pripravljalna dejanja, da bi bila grožnja tudi uresničena.«
Iz pojasnjenega po prepričanju prosilca nesporno izhaja, da glede spornih dokumentov ne obstoji več prav nikakršen razlog za še nadaljnje označevanje le – teh s stopnjo zaupnosti. V konkretnem primeru se sporna dokumenta tudi ne nanašata na nobeno od področij iz 5. člena ZTP, še manj pa je mogoče govoriti o tem, da bi z razkritjem spornih dokumentov nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Če je namreč prav organ sam ugotovil (in to tudi javno objavil), da v zvezi s prejeto operativno informacijo ni prišlo do uvedbe predkazenskega postopka ter če je bilo nadalje ugotovljeno, da Policija ni odkrila nikakršnega ogrožanja varovane osebe, hkrati tudi ni pridobila prav nikakršnjih informacij o konkretnih okoliščinah, ki bi utemeljevale katerakoli pripravljalna dejanja, da bi bila zatrjevana grožnja tudi uresničena, je pravno zmotno ter v očitnem neskladju z zelo jasnimi določili ZTP zatrjevati sedanji obstoj pogojev, ki jih ZTP določa za označitev posameznega podatka za tajnega. Nepravilno (in hkrati nezakonito) je po mnenju prosilca zatrjevanje organa, da bi se za zadevni primer relevantni podatki (izpostavljena dokumenta), ki so označeni kot tajni, nanašali na javno varnost oziroma na varnost določenih oseb ter da naj bi se vidik materialnega kriterija izkazoval v tem, da bi z razkritjem teh podatkov nepoklicani osebi nastale škodljive posledice za javno varnost oziroma za varnost varovanih oseb. Prav tako ne gre spregledati, da organ niti ne zatrjuje, da bi morebitno razkritje dokumentov lahko povzročilo kakršne koli posledice za samo varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi (kar brez dvoma predstavlja temeljno predpostavko utemeljenosti določitve posameznega podatka kot tajnega), v enaki meri pa tudi ni mogoče spregledati, da se podatki, ki jih organ še vedno neutemeljeno označuje kot tajne, niti ne nanašajo na katero od točk od 1. do 6. prvega odstavka 5. člena ZTP. Organ sam pojasnjuje, da naj bi se podatki nanašali na varnost določenih (varovanih) oseb, kar pa skladno z ZTP najprej ne predstavlja utemeljnega razloga oziroma pogoja za označitev takih podatkov kot tajnih, nadalje pa povsem nasprotne ugotovitve od zatrjevanj, ki jih organ navaja v izpodbijani odločbi, izhajajo tudi že iz zgoraj navedenih pojasnil organa samega (v okviru tega organ ugotavlja, da ni odkril nikakršnega ogrožanja ali aktivnosti zoper varovano osebo). Nepravilnost podanega zatrjevanja organa dodatno dokazuje dejstvo, da je bil eden od dokumentov, ki jih v izpodbijani odločbi navaja organ (dokument št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012), celo že objavljen v različnih medijih (npr. v tedniku Reporter z dne 3. 2. 2014, str. 17 ter tedniku Demokracija z dne 6. 2. 2014, str. 10), kar dokončno dokazuje, da je stopnja tajnosti iz navedenega dokumenta že bila umaknjena (saj ga organ v nasprotnem primeru ne bi smel posredovati medijem). Še dodatno prosilec meni, da je z označitvijo spornih dokumentov s stopnjo tajnosti omogočeno tudi prikrivanje dejanja, za katerega obstajajo vsaj razlogi za sum, da je kaznivo dejanje (po prepričanju prosilca namreči obstoji sum storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, storjenega s strani osebe, ki je organu posredovala sporno operativno informacijo), kar skladno s 6. členom ZTP še dodatno dokazuje, da zahtevana dokumenta nista (oziroma ne smeta biti) tajna. Upoštevaje vse navedeno prosilec meni, da pri zahtevanih dokumentih ne gre za tajne podatke v smislu izjeme, kot jo določa 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in predlaga, da Pooblaščenec njegovi pritožbi ugodi. Prosilec je prijavil stroške postopka v višini: nagrada za posel -159 EUR, pavšalni znesek za izelavo in izročitev dokumentov – 20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev – 20 EUR in 22% DDV.
Pritožbo prosilca je organ dne 8. 5. 2014 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Ob tem je organ še pojasnil, da glede dokumenta št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, ki je bil objavljen v nekaterih medijih, preiskuje sum storitve kaznivega dejanja, katerega so osumljeni policisti.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je Pooblaščenec v prostorih organa dne 28. 5. 2014 opravil ogled brez pristotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je na ogledu Pooblaščencu pojasnil, da tudi po javni objavi dokumenta št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, ki nosi oznako »zaupno«, z dokumenta oznake tajnosti ni umaknil. Pisna ocena škodljivih posledic, ki je bila Pooblaščencu že posredovana, še vedno ostaja nespremenjena. Organ je še pojasnil, da v zvezi s tem dokumentom ne poteka nobena kriminalistična preiskava, ker ni bil podan predlog za pregon s strani oškodovanca. Navedena oseba prav tako ni več varovana oseba od marca 2014. Poteka pa preiskava glede tega, kako je ta dokument prišel v javnost (sum storitve kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti). Organ tega dokumenta sicer fizično nima v posesti, ker je bil odstopljen tožilstvu (z dopisom št. 230-52/2014/2 z dne 12. 2. 2014). Pooblaščenec je na ogledu vpogledal v dokument št. 2311-901/2011 (227-05), z dne 17. 12. 2012, ki ima oznako »interno«. Za ta dokument organ pojasni, da še vedno obstojijo okoliščine, zaradi katerih je bila določena stopnja tajnosti (in ki izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic). Gre za varovanje vira prijave, ki ga je organ dolžan varovati tudi po 118. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Pritožba je delno utemeljena.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da zahtevana informacija spada v delovno področje organa, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali je podana izjema tajnih podatkov iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/2001 s spremembami, dalje ZTP).
Pooblaščenec poudarja, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Glede na to, da v konkretni zadevi ni sporno, da zahtevi prosilca ustrezata dva dokumenta, ki sta tudi predmet tega pritožbenega postopka, je Pooblaščenec za vsakega izmed njiju posebej preverjal, ali predstavljata izjemo od prosto dostopnih informacij po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
O dokumentu št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, označenem s stopnjo tajnosti ZAUPNO
Iz pisne ocene škodljivih posledic za predmetni dokument, ki jo je dne 18. 12. 2012, pod št. 029-14/2012/70, določil generalni direktor policije, izhaja, da se stopnja »zaupno« določi iz razloga, ker bi razkritje lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. V dokumentu so navedene grožnje varovani osebi. Razkritje teh podatkov nepoklicani osebi bi lahko škodovalo kriminalistični preiskavi in posledično varnosti varovane osebe. Ob tem je še navedeno, da stopnja tajnosti preneha s preklicem. Pooblaščenec je ob tem nedvomno ugotovil, da gre za dokument, ki je že bil javno objavljen v tedniku Reporter z dne 3. 2. 2014, str. 17 ter v tedniku Demokracija z dne 6. 2. 2014, str. 10, pri čemer organ tega dejstva ni zanikal. Celo nasprotno, na ogledu in camera je organ potrdil, da gre za isti dokument in da v zvezi z objavo v medijih teče kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti, ne teče pa noben drug kazenski postopek v zvezi z ogrožanjem varnosti varovane osebe. Organ je namreč na ogledu in camera sam pojasnil (to je sicer v pritožbi zatrjeval tudi prosilec), da v zvezi z ogrožanjem varnosti v dokumentu navedeni varovani osebi ne teče nobena kriminalistična preiskava, ker ni bil podan predlog za pregon s strani domnevno oškodovanega. Navedena oseba (bivši predsednik vlade), ki se ga varuje z označitvijo tajnosti v dokumentu št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, prav tako ni več varovana oseba, in sicer od marca 2014. Pooblaščenec je na podlagi teh dejstev ugotovil, da niso več izpolnjeni materialni kriteriji za določitev dokumenta za tajnega, kot jih določata 5. in 13. člen ZTP. Očitno je namreč, da so razlogi, navedeni v pisni oceni škodljivih posledic pod št. 029-14/2012/70, prenehali. Navedeno priznava tudi organ sam, ki je v odgovor medijem (npr. objava v tedniku Reporter z dne 10. 2. 2014), navedel naslednje: »Po pridobitvi informacije je policija preverjala pomembnost informacije, resnost izrečene grožnje in objektivno možnost uresničitve te grožnje. Preverjanja so potekala z ocenjevanjem stopnje ogroženosti varovane osebe in posledično izvajanjem ukrepov za zagotavljanje varnosti varovane osebe. Že pred pridobljeno informacijo in tudi potem nismo odkrili nobenega konkretnega ogrožanja ali aktivnosti zoper varovano osebo, niti niso iz pridobljene informacije izhajale konkretne okolišične, ki bi utemeljevale kakršnakoli pripravljalna dejanja, da bi bila grožnja tudi uresničena.« V tem delu gre torej v celoti slediti pritožbenim navedbam prosilca, da ne obstoji več prav nikakršen razlog za še nadaljnje označevanje zahtevanega dokumenta s stopnjo tajnosti »zaupno«. Če je namreč prav organ sam ugotovil (in to tudi javno objavil), da v zvezi s prejeto operativno informacijo ni prišlo do uvedbe predkazenskega postopka ter če je bilo nadalje ugotovljeno, da organ ni odkril nikakršnega ogrožanja varovane osebe, je pravno zmotno ter v očitnem neskladju z zelo jasnimi določili ZTP zatrjevati sedanji obstoj pogojev, ki jih ZTP določa za označitev posameznega podatka za tajnega. Prosilec je ob tem že v zahtevi z dne 27. 3. 2014 zatrjeval, da niso (več) izpolnjeni pogoji za označitev navedenega dokumenta s stropnjo tajnosti in se skliceval na obveznost umika stopnje tajnosti, kot jo določa 15. člen ZTP. Ta namreč pravi, da mora pooblaščena oseba tajnost podatka preklicati, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni z zakonom. O preklicu mora pisno obvestiti vse, ki so tajni podatek prejeli ali imajo dostop do njega. Preklic tajnosti podatka lahko zahteva tudi oseba, ki ji je bila zahteva, da dobi tajni podatek, zavrnjena. To je v vlogi za dostop do dokumentov z dne 27. 3. 2014 zahteval tudi prosilec, vendar se organ do tega dela njegovih navedb v izpodbijani odločbi ni posebej opredelil, iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da je zahtevo za umik stopnje tajnosti zavrnil (ker prosilcu zahtevanega dokumenta ni posredoval, prav tako pa ni umaknil stopnje tajnosti). Da z razkritjem zahtevanega dokumenta ne morejo nastati nobene škodljive posledice in da posledično ni izpolnjen materialni kriterij po 5. členu ZTP, pa očitno izhaja tudi iz vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Dokument št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012 je bil namreč v celoti javno objavljen že februarja 2014, do danes pa zaradi njegove objave domnevno ogroženi osebi niso nastale nikakršne škodljive posledice, še več, od marca 2014 ta oseba ni več varovana (predsednik vlade je varovan še 1 leto po prenehanju funkcije). Tudi iz tega razloga Pooblaščenec ugotavlja, da ne gre za tajni podatek v materialnem smislu, ki bi lahko bil varovan po 5. členu ZTP.
Ker je Pooblaščenec kot pritožbeni organ v tem postopku ugotovil, da niso več izpolnjeni materialni pogoji za označitev dokumenta pod št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012 s stopnjo tajnosti »zaupno«, je zaključil, da ni podana izjema po 1. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Dokument, ki po ZTP ne izpolnjuje materialnega kriterija, namreč ni tajen podatek v skladu z ZTP. Ker pa iz 3. odstavka 17. člena ZTP ob tem izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), je Pooblaščenec organu naložil, da iz dokumenta št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012 umakne stopnjo tajnosti, preden ga, v obliki fotokopije, posreduje prosilcu.
Ker je Pooblaščenec ob tem ugotovil, da dokument št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012 vsebuje tudi varovane osebne podatke posameznika (ime in priimek osebe, ki je domnevno grozila varovani osebi), za posredovanje katerih javnosti ni pravne podlage v smislu 8., 9. ali 10. člena ZVOP-1, saj ne obstaja zakon, ki bi takšno obdelavo osebnih podatkov dopuščal, je organu naložil, da te podatke v dokumentu prekrije in prosilcu omogoči delni dostop do dokumenta, v skladu s 7. členom ZDIJZ. Glede osebnih podatkov javnih uslužbencev, ki se tudi pojavljajo v predmetnem dokumentu, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ne gre za varovane osebne podatke, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (imena in priimki javnih uslužbencev pa se v dokumentu pojavljajo v zvezi z opravljanjem njihovega dela).
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilca delno ugodil in delno odpravil izpodbijano odločbo ter v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca za posredovanje dokumenta št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012, odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilca glede dokumenta št. 029-14/2012/69 z dne 18. 12. 2012 je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP, delno zavrnil v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ pred posredovanjem predmetnega dokumenta prosilcu prekriti.
O dokumentu št. 2311-901/2011 z dne 17. 12. 2012, označenem s stopnjo tajnosti INTERNO
Iz pisne ocene škodljivih posledic za predmetni dokument, ki jo je pod št. 2311-181/2014/1, določil direktor NPU Darko Majhenič, izhaja, da je objekt varstva informacija o opravljenem razgovoru z osebo, ki ne želi biti imenovana zaradi bojazni za lastno varnost, s čimer se varuje osebna varnost in integriteta osebe, ki je nudila informacijo, kar določata 1. in 4. odstavek 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/2013, v nadaljevanju ZNPPol). Razkritje podatkov oziroma vsebine dokumenta nepooblaščenim osebam bi ogrozilo osebno varnost osebe in njenih najbližjih sorodnikov, prav tako bi razkritje vsebine dokumenta škodovalo in ogrozilo izvajanje nalog policije, s tem, da bi se onemogočilo in kompromitiralo učinkovito delo policije, kakor tudi kriminalistične policije, saj je osnovni apostolat kriminalističnega preiskovanja zaščita osebne varnosti osebe, ki prostovoljno nudi koristne informacije, kakor tudi zaščita osebne varnosti in integritete najbližjih sorodnikov osebe ter zaščita delavcev policije. Razkritje tovrstnih podatkov bi lahko hudo škodovalo organu pri odkrivanju, raziskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj, posledično pa bi to, kar je ključnega pomena, ogrozilo tudi varnost posameznikov, ki policiji prostovoljno pomagajo. Pri tem bi bila hkrati ogrožena tudi uspešnost in učinkovitost uporabe tovrstnih metod dela, dolgoročno pa bi razkrivanje takšnih podatkov nepoklicanim osebam škodovalo delovanju in izvajanju nalog policije ter javni varnosti v Republiki Sloveniji. Organ je ob tem še navedel, da bi razkritje vsebine dokumenta, ki se nanaša na kriminalistično obveščevalno dejavnost, škodovalo delovanju ali izvajanju nalog policije, predvsem pa bi bila ogrožena varnost osebe, zato je dokument, v skladu z 11. členom v povezavi s 13. členom ZTP, označen s stopnjo tajnosti »interno«. Tajnost podatka preneha s preklicem.
Pooblaščenec je na ogledu in camera vpogledal v predmetni dokument in ugotovil, da dokument dejansko vsebuje vir prijave oz. da se nanaša na kriminalistično obveščevalno dejavnost policije. V skladu s 13. členom ZTP se s stopnjo tajnosti »interno« označi podatek, katerega razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. V skladu s 4. členom ZNPPol je eno izmed temeljnjih delovnih področij policije tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi ter preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov. Gre za širše področje zagotavljanja javne varnosti. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da iz 5. člena ZTP jasno izhaja, da je področje javne varnosti eno izmed področij, ki jih varuje ZTP. Kot tajen podatek se namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Informacija, ki jo v konkretnem primeru zahteva prosilec, se torej nanaša na področje javne varnosti, njeno razkritje pa bi brez dvoma škodovalo delovanju in izvajanju nalog policije. Razkrivanje virov prijave (torej, informacij o tem, kdo je policiji podal informacije) bi lahko vodilo do motenj v delovanju policije predvsem v smislu, da bi bila okrnjena uspešnost in učinkovitost uporabe tovrstnih metod dela (posamezniki se ne bi več odločali za podajo informacij, če bi vedeli, da v postopku ne bodo varovani). Da je organ dolžan varovati tovrstne informacije oz. vire prijave, jasno izhaja tudi iz 118. člena ZNPPol, ki v zadnjem odstavku določa, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena (ta ureja posredovanje podatkov sodišču). Podatki se smejo v tem primeru razkriti le na podlagi odredbe sodišča. Pooblaščenec tako ocenjuje, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta št. 2311-901/2011 z dne 17. 12. 2012 nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilcu) očitno lahko nastale škodljive posledice za delovanje policije in izvajanje nalog na področju odkrivanja kaznivih dejanj in posledično na področju javne varnosti. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij po ZTP nedvomno izpolnjen, saj se zahtevana informacija nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi sicer lahko nastale škodljive posledice za javno varnost.
Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi formalni pogoj za tajni podatek po ZTP. Za zahtevani dokument obstoji pisna ocena škodljivih posledic, ki jo je pripravil Darko Majhenič, direktor NPU, na podlagi pooblastila za določanje tajnih podatkov št. 022-153/2008/35 (283-11) z dne 16. 12. 2009, ki ga je izdal predstojnik organa. Dokument ima tudi vidno oznako »interno«.
Pooblaščenec ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da gre pri označitvi zahtevanega dokumenta tudi za prikrivanje dejanja, za katerega obstajajo vsaj razlogi za sum, da je kaznivo dejanje (po prepričanju prosilca namreči obstoji sum storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, storjenega s strani osebe, ki je organu posredovala sporno operativno informacijo), kar skladno s 6. členom ZTP še dodatno dokazuje, da zahtevani dokument ni (oziroma ne sme biti) tajen. Pooblaščenec v postopku namreč ni zasledil nobenih indicev, iz katerih bi izhajalo, da je bil zahtevani dokument kot tajen označen ravno z namenom, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje. Policija v okviru svojih metod dela pri preiskavi domnevnih kaznivih dejanj od različnih virov namreč pridobiva različne informacije, katerih relevantnost se lahko šele kasneje izkaže za pomembno oz. nepomembno. Pooblaščenec je tako ugotovil, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za uporabo 6. čl. ZTP. V povzeti določbi sta namreč zapisana dva pogoja. 1) Da je bil podatek pridobljen s kaznivim dejanjem, prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil ali kakšnim drugim kaznivim dejanjem, 2) nato pa mu je bila z namenom, da bi se takšno dejanje prikrilo, določena stopnja tajnosti. V obravnavanem primeru ni izpolnjen nobeden od obeh pogojev – ni izkazano, da so bili podatki pridobljeni na nezakonit način niti ni izkazano, da jim je bila stopnja tajnosti določena ravno z namenom, da se te nezakonitosti prikrijejo.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je dokument št. 2311-901/2011 z dne 17. 12. 2012, označen kot tajen na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij. V skladu s tem gre za izjemo po 1. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere se dostop do tega dokumenta zavrne. Izhajajoč iz tega je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca v tem delu v celoti zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Pooblaščenec je ugotovil, da zahteva prosilca za povrnitev priglašenih stroškov ni utemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v prvem odstavku določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka