Prosilec - Gorica Leasing d.o.o.
+ -Številka: 0902-24/2014
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
POVZETEK:V obravnavani zadevi je zavezanec zavrnil dostop do seznama najemnih pogodb, ki jih je zavezanec sklenil v letu 2012 in 2013 z imeni pogodbenih strank (najemnikov in najemodajalcev) in pogodbene zneske ter fotokopije sklenjenih najemnih pogodb. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da ni sporno, da je zavezanec oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, da so zahtevane informacije nastale v času, ko je bil zavezanec, preko družbenika, poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in da ustrezajo definiciji informacije javnega značaja po 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Informacijski pooblaščenec je odločil, da ni podana izjema poslovne skrivnosti, je pa v določenem delu podana izjema varstva osebnih podatkov, zato se prosilcu omogoči delni dostop do zahtevanih informacij.ODLOČBA:Številka: 0902-24/2014/12
Datum: 16. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 2.12.2014 in 7.12.2014 (dalje prosilec), zoper odgovor z dne 20.11.2014, številka: 1/IJZ-PK Gorice Leasing, d.o.o., Skupina Nove KBM, Cesta 25. junija 1, Kromberk, 5000 Nova Gorica (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odgovor zavezanca Gorica Leasing, d.o.o., Skupina Nove KBM, z dne 20.11.2014, številka 1/IJZ-PK se delno ugodi in se zavrnilni odgovor delno odpravi ter odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe na elektronski naslov prosilca posredovati seznam najemnih pogodb z dne 6.2.2015 in naslednje najemne pogodbe:
- najemno pogodbo št. 1/2012 brez datuma,
- najemno pogodbo št. 2013/1/ z dne 9. 4. 2013, s tem, da je zavezanec dolžan prekriti: naslov, davčno številko in EMŠO številko pri pogodbeni stranki, ki je fizična oseba,
- najemno pogodbo z dne 1. 2. 2012,
- najemno pogodbo (notarski zapis) z dne 22. 2. 2013, s tem, da je zavezanec dolžan prekriti: rojstni datum in naslov zakonitega zastopnika zavezanca (direktorja), ime in priimek, naslov, rojstni datum in številko, kraj UE in datum osebne izkaznice pooblaščenke zakonitega zastopnika zavezanca ter naslov in številko, kraj UE in datum osebne izkaznice zastopnika druge pogodbene stranke,
- najemno pogodbo z dne 8. 3. 2012 ter dodatek št. 1 k tej pogodbi z dne 10. 12. 2012 in dodatek št. 2 k tej pogodbi z dne 24. 12. 2013.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval podatke, ki jih mora zavezanec v posredovanih dokumentih, v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe, prekriti, se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 29. 9. 2014 zahteval seznam najemnih pogodb, ki jih je zavezanec sklenil v letu 2012 in 2013 z imeni pogodbenih strank (najemnikov in najemodajalcev) in pogodbene zneske ter fotokopije sklenjenih najemnih pogodb, ki naj mu jih zavezanec posreduje na elektronski naslov. Zavezanec je dne 13. 11. 2014 prosilca pozval, da sporoči, ali želi prejeti najemne pogodbe, kjer je Gorica Leasing najemnik ali najemodajalec. Prosilec je odgovoril, da zahteva obe vrsti pogodb.
Zavezanec je z dopisom z dne 20. 11. 2014 zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevana informacija predstavlja izjemo poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov. Ob tem je zavezanec še poudaril, da ne gre za podatke iz 10.a člena ZDIJZ, ki se objavljajo na spletu in ker za objavo ni prevladujočega javnega interesa, meni, da zahtevanih podatkov ni dolžen posredovati. Gorica Leasing d.o.o. -Skupina Nove KBM je postala zavezanka za dostop do informacij javnega značaja na podlagi novele ZDIJZ-C, ki je pričela veljati 17.4.2014. Podatki, ki jih prosilec zahteva so nastali pred dnevom, ko je Gorica Leasing d.o.o. postala zavezanka po zgoraj omenjenem zakonu, zato jih Gorica Leasing v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in zaradi varovanja pravic pogodbenih partnerjev ne more razkriti.
Prosilec je dne 2. 12. 2014 in 7. 12. 2014 pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da gre za nedopustno izmikanje s ciljem omejevanja dostopa prosilca do informacij javnega značaja. Glede javnega interesa prosilec meni, da v tem primeru obstoji, saj gre za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države, pri katerem je gospodarno ravnanje v javnem interesu, slednje pa je mogoče ugotavljati le ob transparentnem poslovanju, torej z razkritjem (vsaj delnim) listin, ki kažejo na gospodarno ravnanje zavezanca. Glede neveljavnosti ZDIJZ za nazaj meni, da gre za neutemeljen argument. Z dnem uveljavitve novele zakona, ki je med zavezance po ZDIJZ uvrstila tudi zavezanca, je organ-zavezanec dolžan razkriti vse podatke in listine iz svojega poslovanja (razen zakonsko dopustnih izjem) in ne le tistih, ki bi nastale po dnevu uveljavitve zakona. Takšno tolmačenje bi nedopustno omejilo nabor podatkov, ki jih je treba razkriti javnosti in bi velik del teh podatkov še naprej ostal skrit očem prosilcev. Uveljavitev prvotnega ZDIJZ dne 22. 03. 2003 je prvotnim zavezancem (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb), nalagal razkritje informacij javnega značaja, ne le za čas po 22. 03. 2003, pač pa tudi podatkov, nastalih pred tem. Prosilec glede na navedeno zavrnitev zahteve šteje za neutemeljeno.
IP je z dopisom z dne 2. 2. 2015, št. 0902- 24/2014/3, zavezanca pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve oziroma pritožbe prosilca, in sicer: seznam najemnih pogodb, ki jih je Gorica Leasing d.o.o. sklenila v letu 2012 in 2013 z imeni pogodbenih strank (najemnikov in najemodajalcev) in pogodbene zneske ter fotokopije sklenjenih najemnih pogodb.
Zavezanec je z dopisom z dne 6. 2. 2015, št. 635/1-14, posredoval zahtevano dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je pisni odgovor zavezanca, s katerim je ta zavrnil zahtevo prosilca, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ, štel kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odločbo preizkusil v delih, v katerih jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Zavezanec je na prvi stopnji napačno uporabil določbe ZDIJZ, ker ni upošteval določbe petega odstavka 1.a člena tega zakona, ki določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonska določba je jasna in ni nikakršne pravne dileme, da je zavezanec zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom, ne glede na to, da so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, torej pred dnem 17. 4. 2014. O tem je IP svoje stališče širše obrazložil že v odločbi št. 0902-6/2014/4 z dne 9. 7. 2014. V konkretnem primeru ostajata le tri bistvena vprašanja, in sicer: 1. kdaj je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom, 2. kdaj so zahtevane informacije nastale in 3. ali zahtevane informacije sodijo v krog informacij, ki jih ZDIJZ v 4.a členu opredeljuje kot informacije javnega značaja (ter ali so te prosto dostopne).
V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je kot zavezanec tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Nadalje pa je IP ugotavljal, ali je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko so nastale informacije, ki so predmet zahteve, to je leta 2012 in 2013. IP je vpogledal v poslovni register, iz katerega izhaja, da je bi edini družbenik zavezanca Nova KBM d.d., ki je bila v letu 2012 in 2013 pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (kar izhaja iz letnih poročil Nove KBM za leto 2013 in 2012, dostopnih na svetovnem spletu), kar pomeni, da so zahtevane informacije nastale v času, ko je bil zavezanec, preko družbenika, poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
Nadalje je IP ugotavljal, ali zahtevane informacije sodijo v krog informacij, ki jih ZDIJZ v 4.a členu opredeljuje kot informacije javnega značaja (ter ali so te prosto dostopne). V skladu z omenjeno določbo je informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ) pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in drugih pravnih poslov s katerimi se dosega enak učinek.
V obravnavanem primeru so predmet presoje najemne pogodbe, ki jih je zavezanec sklenil kot najemnik ali kot najemodajalec. IP je vpogledal v pogodbe, ki jih je zavezanec posredoval in ugotavlja, da pogodbe, kjer je zavezanec najemodajalec, pomenijo razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta in torej ustrezajo definiciji informacije javnega značaja po 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. V primeru, kjer zavezanec nastopa kot najemnik, sicer ne gre za razpolaganje z njegovim stvarnim premoženjem, gre pa nedvomno za pravni posel, ki ga je mogoče uvrstiti v okvir »naročila blaga oziroma za posel, s katerim se dosega enak učinek«, saj zavezanec na podlagi navedene pogodbe plačuje najemnino. Namen ZDIJZ-C pa je prav v tem, da se krepita preglednost in odgovornost upravljanja s sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci. Zato ni nobene logične razlage, da bi pogodbo, ki izkazuje porabo sredstev za najemnino, obravnavali drugače kot npr. pogodbo o naročilu računalnikov (blaga), saj gre po učinku za enak pravni posel, ki izkazuje razpolaganje s sredstvi zavezanca, torej za posel v zvezi z izdatki zavezanca, kar je bil tudi glavni cilj novele ZDIJZ-C, da se usmeri v nadzor nad izdatki. Zakonodajalec je uporabil besedno zvezo »naročilo blaga«. Gre za širok pojem, saj ni mogoče predvideti vseh konkretnih pravnih poslov, ki jih sklepajo poslovni subjekti, vendar še vedno dovolj jasen, da ne moremo govoriti o pravni praznini. Pravne posle, ki naj bodo absolutno javni, je zakonodajalec opredelil po učinku, ki ga dosegajo posli, za katere so sklenjeni, ta učinek pa je, da gre za izdatek, ki ga ima zavezanec v konkretnem pravnem poslu. Navedeno pomeni, da tudi najemna pogodba, v kateri zavezanec nastopa v vlogi najemnika, sodi med informacije javnega značaja, ki so opredeljene v 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali gre v celoti oziroma v obliki delnega dostopa za prosto dostopne informacije javnega značaja.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi pogodbenih strank, s katerimi so bile sklenjene najemne pogodbe, ki so predmet presoje, jih je IP, z dopisom z dne 23. 2. 2015, št. 0902-24/2014/5-8, pozval v postopek, da se izjasnijo, ali zahtevani dokumenti za njih predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na dejstvo, da zavezanec prosilcu ni posredoval informacije, s kom ima sklenjene najemne pogodbe, IP poudarja, da v tej odločbi ne sme imenovati pogodbenih strank, ki so bile pozvane v postopek, saj bi s tem razkril informacijo, ki jo lahko prosilcu posreduje zgolj zavezanec, ki razpolaga z zahtevano informacijo. Pravica posredovanja informacije namreč pripada prvostopenjskemu organu/zavezancu. Razkritje informacij, ki jih zahteva prosilec s strani IP, bi tako pomenilo poseg v pravno varnost in pristojnost zavezanca. Takšno stališče izhaja tudi iz 12. čl. ZInfP, ki strankam do pravnomočnosti odločbe IP prepoveduje pregled zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Po pravnomočnosti odločbe IP pa je vpogled omejen v obsegu, dovoljenim s pravnomočno odločbo IP.
Na poziv IP sta z dopisom z dne 4. 3. 2015 in 5. 3. 2015 odgovorili dve pogodbeni stranki dveh najemnih pogodb, ena od teh je tudi priglasila stransko udeležbo v postopku. Druge stranke pa se na poziv niso odzvale, kar pomeni, da niso pridobile statusa stranskega udeleženca.
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ lahko zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Ne glede na to, se na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in drugih pravnih poslov s katerimi se dosega enak učinek ), in sicer:
- podatek o vrsti posla,
- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datum in trajanje posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
IP je vpogledal v seznam najemnih pogodb z dne 6. 2. 2015 ter v pet najemnih pogodb, in sicer:
- najemna pogodba št. 1/2012 brez datuma,
- najemna pogodba št. 2013/1/ z dne 9. 4. 2013,
- najemna pogodba z dne 1. 2. 2012,
- najemna pogodba (notarski zapis) z dne 22. 2. 2013,
- najemna pogodba z dne 8. 3. 2012 ter dodatek št. 1 k tej pogodbi z dne 10. 12. 2012 in dodatek št. 2 k tej pogodbi z dne 24. 12. 2013.
IP ugotavlja, da gre v omenjenih pogodbah v delu, ki jih našteva prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ (naštete zgoraj), za informacije, pri katerih je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti.
Ker se je zavezanec skliceval na obstoj poslovne skrivnosti, prosilec pa je zahteval dostop do fotokopije celotnih najemnih pogodb, je IP v nadaljevanju presojal, ali je podana zatrjevana izjema glede ostalih informacij, ki so navedene na zahtevanih najemnih pogodbah. Zakonodajalec je namreč s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ določil absolutno javne podatke iz sklenjenih poslov, v preostalem delu pa imajo zavezanci možnost sklicevanja na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Eden izmed stranskih udeležencev je navedel, da se zaveda pomena pravice do določitve poslovne skrivnosti, vendar je presodil, da se vsebina najemne pogodbe lahko razkrije v celoti in da ne obstaja nikakršen razlog, ki bi omejeval pravico dostopa do teh informacij. Pogodbena stranka, ki je na poziv odgovorila, da ne vstopa v stransko udeležbo, pa je navedla, da gre za informacijo, ki predstavlja njeno poslovno skrivnost in varovan osebni podatek.
Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega IP opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Z vpogledom v zahtevane informacije je IP ugotovil, da dokumenti ne nosijo oznake »poslovna skrivnost«. Zavezanec se je v zavrnilnem odgovoru sicer skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, vendar ni predložil morebitnega sklepa o poslovni skrivnosti. Na poziv IP, ali zavezanec razpolaga s sklepom, je le ta pojasnil, da s takšnim sklepom ne razpolaga, prav tako pa tudi najemne pogodbe niso označene kot poslovna skrivnost. Pogodbena stranka, ki je zatrjevala obstoj poslovne skrivnosti, ni predložila sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, poleg tega pa že dejstvo, da ni stopila v postopek, pomeni, da nima namena varovati svojih interesov. Za ostale pogodbene stranke, ki se na poziv niso odzvale, pa nedvomno pomeni, da za njih zahtevane informacije ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru ni mogoče šteti, da je podana poslovna skrivnost na podlagi 1. odst. 39. čl. ZGD-1.
Kljub navedenemu pa je IP, na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi občutno škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Zavezanec in ena izmed pogodbenih strank sta se zgolj sklicevala na zakonsko določbo poslovne skrivnosti, pri tem pa nista izkazala občutne škode, ki bi jima lahko nastala z razkritjem informacij v zvezi z najemnimi pogodbami. Z vpogledom v zahtevane informacije IP ugotavlja, da gre za klasične informacije, ki so običajno navedene v pogodbah o najemu nepremičnine, z razkritjem katerih, po oceni IP, pogodbenim strankam ne more nastati občutna škoda. Dejstvo, da je zavezanec najemnik oziroma najemodajalec, podatki o pogodbeni stranki in za kakšno ceno je najemna pogodba sklenjena, pa je javno že na podlagi zgoraj omenjene določbe 6.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da je v tem delu podana omejitev, ki je določena v tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni (ZDIJZ) ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Zaradi navedenega IP zaključuje, da z razkritjem najemnih pogodb, ki jih je zavezanec sklenil v letu 2012 in 2013, zavezancu in pogodbenim strankam nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanih dokumentih ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD-1, kar pomeni, da v tem delu ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov, po tretji točki prvega odstavka člena ZDIJZ.
IP poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.
V zahtevanih informacijah so navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. IP pri tem pojasnjuje, da ne gre za varovane osebne podatke pri posameznikih, ki so na zahtevanih informacijah navedeni bodisi kot s.p. ali pa kot zakoniti zastopniki gospodarskih družb (podpisniki pogodb), katerih imena in priimki so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1. Prav tako ne gre za varovane osebne podatke pri pogodbeni stranki najemne pogodbe št. 2013/1/ z dne 9. 4. 2013, ki je fizična oseba, saj so ime in priimek ter kraj bivanja, javni na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ.
IP pa ugotavlja, da najemna pogodba št. 2013/1/ z dne 9. 4. 2013 vsebuje tudi druge podatke: naslov, davčno številko in EMŠO, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, zato gre v tem delu za varovane osebne podatke in s tem za izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi najemna pogodba (v obliki notarskega zapisa) z dne 22. 2. 2013 vsebuje poleg imena in priimka podpisnikov pogodbe še druge podatke v okviru opisa stranke: rojstni datum in naslov zakonitega zastopnika zavezanca (direktor), ime in priimek, naslov, rojstni datum in številko, kraj UE, datum osebne izkaznice pooblaščenke zakonitega zastopnika zavezanca ter naslov in številko, kraj UE, datum osebne izkaznice zastopnika druge pogodbene stranke, za katere IP prav tako ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, zato gre v tem delu za varovane osebne podatke in s tem za izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.
Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijan odgovor oziroma odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Zavezanec je dolžan prosilcu po elektronski pošti posredovati seznam najemnih pogodb z dne 6. 2 .2015 in najemne pogodbe, ki jih je zavezanec sklenil v letu 2012 in 2013, in sicer: najemno pogodbo št. 1/2012 brez datuma, najemno pogodbo št. 2013/1/ z dne 9. 4. 2013, najemno pogodbo z dne 1. 2. 2012, najemno pogodbo (notarski zapis) z dne 22. 2. 2013, najemno pogodbo z dne 8. 3. 2012 ter dodatek št. 1 k tej pogodbi z dne 10. 12. 2012 in dodatek št. 2 k tej pogodbi z dne 24. 12. 2013, na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka