Mladinska knjiga trgovina d.o.o. - Javna agencija za varstvo konkurence

Datum: 22.07.2015
Številka: 090-61/2015
Kategorije: Poslovna skrivnost, Dokument v izdelavi
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ prosilcu delno zavrnil dostop do odločbe Javne agencije RS za varstvo konkurence, opr. št. 306-44/2010-171 z dne 13. 10. 2014, in sicer na način, da je v določenih delih izločil osebne podatke in poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je Informacijski pooblaščenec primarno ugotovil, da je predmet presoje informacija, ki je del postopka, za katerega ZPOmK-1 Z, v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, izrecno zahteva drugačno obravnavo, zato je v nadaljevanju presojal dostop do zahtevane informacije z vidika specifičnosti ureditve dostopa do informacij javnega značaja po ZPOmK-1. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi podrobno utemeljil in obrazložil razloge, zaradi katerih je določene podatke, ki jih je stranski udeleženec MKT označil kot poslovno skrivnost, prekril, za druge pa odločil, da se dostop do njih odobri, zato je v tem delu v celoti sledi obrazložitvi organa. V obravnavanem primeru so informacije prepletene z ugotovitvami, ki so relevantne v postopku po ZPOmK-1, na podlagi katerega se po uradni dolžnosti in v javnem interesu ugotavljajo kršitev po ZPOmK-1. Po oceni Informacijskega pooblaščenca je organ pravilno zaključil, da informacije (določeni deli odločbe), ki izkazujejo kršitev zakona, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč predstavljajo odločbo, ki je bila izdana v javnem interesu. Dejstva, ugotovljena v taki odločbi, zato ne morejo biti v celoti označena kot poslovna skrivnost posamezne stranke postopka. Glede zatrjevanje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je Informacijski pooblaščenec opozoril, da se na navedeno izjemo lahko sklicuje zgolj organ, ki ima dokument v izdelavi. Gre torej za izjemo, ki neposredno ščiti organ oziroma zavezanca za dostop do informacij javnega značaja (na pa drugih strank postopka). Ker se organ v obravnavanem primeru na to izjemo ni skliceval, tudi stranski udeleženec MKT pri sklicevanju nanjo ne more biti uspešen.ODLOČBA: Številka: 090-61/2015/4Datum: 22. 7. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9. 2. 2015, stranskega udeleženca Mladinske knjige Trgovine d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju stranski udeleženec MKT), zoper odločbo z dne 22. 1. 2015, št. 090-34/2015, Javne agencije RS za varstvo konkurence, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:

Pritožba stranskega udeleženca MKT zoper odločbo Javne agencije za varstvo konkurence z dne 22. 1. 2015, št. 090-34/2015, se zavrne.
Zahteva stranskega udeleženca MKT za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:Novinar, zaposlen pri RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) je dne 29. 9. 2014 organ zaprosil za posredovanje povzetka relevantnih dejstev, izdanega v postopku na podlagi sklepa o začetku postopka zoper podjetja DZS, MKT in Extra Lux, objavljenega dne 17. 6. 2010. Dne 24. 10.2014 pa je prosilec dopolnil zahtevo in po elektronski pošti organ zaprosil za prejem odločbe organa o postopku zoper podjetja DZS, MKT in Extra Lux.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 22. 1. 2015, št. 090-34/2015, s katero je zahtevo za dostop do odločbe Javne agencije RS za varstvo konkurence, opr. št. 306-44/2010-171 z dne 13. 10. 2014 (v nadaljevanju: odločba), delno zavrnil, tako da je: a. izločil osebne podatke v točkah 45, 80, 81, 85, 93, 166, 175, 183, 186,190, 203, 215, 224, 225, 228, 235, 243, 254, 267, 268, 276, 277, 298, 311, 319, 326, 329, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 353, 356, 382, 384, 387, 434, 465, 488, 489 odločbe in v referencah na dnu posamezne strani odločbe (sklici) v točkah 133, 182, 192, 193, 194, 217, 218, 221, 222, 228, 229, 233, 234, 235, 239, 240, 274, 277, 278, 294, 299, 300, 301, 303, 304, 305, 321, 324, 370, 374, 380, 415, 426, 427 in 429 odločbe,b. izločil poslovno skrivnost:v delu točk 57, 60, 62, 66, 85, 86,183, 212, 270, delu tabele v Sliki 8, delu točk 271, 272, 283, 284, 285, 286, 287, 294, 320, 352, 365, 382, 383, 391, 407, 409, 410, 411 419, 446, 489, 490, 494, 503, 506, 514, 515 in delu točke 535 odločbe, ter na dnu 61. strani odločbe v točkah sklicev št. 236, 237, 238 v celoti.Odločil je, da se zagotovi delni dostop do zahtevanega dokumenta. Stroški posredovanja informacij javnega značaja pa se ne zaračunajo.V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da šteje, da prosilec želi prejeti fotokopijo predmetne odločbe, oziroma glede na način vložitve zahteve po e-pošti, skenirano v elektronski obliki, saj mu je drugače niti ni mogoče posredovati. Na podlagi drugega odstavka 24. člena ZDIJZ je organ dne 23. 10. 20143 izdal sklep o podaljšanju roka za posredovanje zahtevanih informacij za 30 dni. Rok za izdajo odločbe je bil s sklepom podaljšan, zaradi poziva subjektov s pravnim interesom, da vstopijo v postopek kot stranski intervenienti in v zahtevani odločbi organa označijo poslovne skrivnosti in druge podatke, ki javnosti zaradi varovanja podatkov, skladno z ZDIJZ in ZPOmK-1, ne smejo biti dostopni. Organ je na podlagi 143. člena, v povezavi s 43. in 44. členom ZUP, z dopisi z dne 28. 10. 20144 pozval podjetja DZS, MKT in Extra Lux, da kot stranski udeleženci vstopijo v postopek obravnave zahteve za posredovanje informacije javnega značaja in da skladno s 6. členom ZDIJZ označijo morebitne zaupne podatke oziroma poslovne skrivnosti, ki jih je treba izločiti oziroma jih prekriti, tako da v prečiščeni verziji odločbe javnosti ne bodo dostopni. Organ je ob tem pojasnil, da je vsakemu posameznemu podjetju s pozivom k stranski udeležbi posredoval isto odločbo Agencije, vendar vsakemu podjetju različico, v kateri so bili prekriti oziroma izločeni podatki, ki predstavljajo poslovne skrivnosti posameznega podjetja tudi v odnosu med temi podjetji, kot take pa so posamezne različice tudi evidentirane pod različnimi številkami v evidenci dokumentov Agencije. Tako je podjetju DZS posredoval odločbo opr. št. 306-44/2010-172, podjetju MKT odločbo opr. št. 306-44/2010-173 in podjetju Extra Lux odločbo opr. št. 306-44/2010-174, vse z dne 13. 10. 2014. Organ je dne 14. 11. 2014 prejel odgovor podjetja Extra Lux, ki ga je po njegovem pooblastilu posredovala Odvetniška pisarna Stušek iz Velenja. Podjetje Extra Lux je navedlo, da v zahtevani dokumentaciji ni poslovnih skrivnosti ali zaupnih podatkov, ki bi jih bilo potrebno počrniti ali izločiti, da v prečiščeni verziji dokumenta javnosti ne bi bili dostopni, glede osebnih podatkov pa navaja, da mora skladno z ZDIJZ in ZVOP-1 na varovanje teh naslovni organ paziti po uradni dolžnosti, da pa tudi sicer varovanih osebnih podatkov dokument ne vsebuje, razen podatkov o imenih in priimkih predlaganih prič. Dne 21. 11. 2014 je organ prejel odgovor podjetja MKT, ki ga je po pooblastilu posredovala Odvetniška pisarna Schönherr - podružnica v Sloveniji iz Ljubljane. Podjetje MKT je v prilogi odgovora na poziv posredovalo različico odločbe, v kateri je označilo dele odločbe, za katere meni, da so poslovna skrivnost podjetja in katerih vsebina ne spada med informacije javnega značaja. V dopisu je MKT navedel, da morajo v javnosti dostopni različici odločbe biti prekriti: (i) deli besedila, ki povzemajo navedbe MKT v postopku št. 306-44/2010, in deli, ki opisujejo dejanja stranke v postopku; (ii) vsi deli, ki razkrivajo kakršnekoli informacije o poslovni korespondenci MKT, in vsa vsebina, ki izhaja iz internih dokumentov MKT in vsebina, ki primerja, nakazuje ali na drug način razkriva vsebino internih dokumentov MKT; (iii) podatki, vezani na zaupna poslovna razmerja MKT, ki niso javno dostopni (marže, nabavne cene, ponujeni popusti, kapacitete in št. naročil) ter podatki, za katere organ ni navedel vira pridobitve in stranka utemeljeno sklepa, da izhajajo iz njenih internih dokumentov; (iv) vsi osebni podatki zaposlenih pri MKT, ki ne izhajajo iz javnih evidenc; (v) podatki iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje dejanskega stanja. Konkretno je MKT v nadaljevanju odgovora dodatno obrazložil razloge za prekritje podatkov ter opredelil točke oziroma njihove dele zahtevane odločbe, ki naj se prekrijejo, in sicer je v okviru sklopov razlogov za prekritje podatkov odločbe (i) do (iii) navedel naslednje točke: 5, 13, 15, 17, 46, 47, 49, 57 do 60, 62, 63, 66, 85, 86, 111, 180, 181, 183, 184, 189, 192, 200, 203, 204, (slika 1), 205 do 217, 219 do 224, 226 do 229, (slika 4), 232 do 242, 245, 246, 258, 260, 264, 268, 269, 277, 283, 285, 286, 288, 294, 300, 311, 313, 320, 326, 332, 333, 334, 336, 337, 338, 352, 353, 356, 365, 382, (slika 8), 382, 383, 384, 386, 391, 407, 409, 410, 411, 414, 415, 419, 424, 425, 432, 433, 437, 442, 446, 456, 460, 461, 465, 489, 490, 514, 515, 516, 521, 529, 535 ter podatke v referencah na dnu strani pod zaporednimi številkami: 214, 215, 216, 278, 303, 324. Glede osebnih podatkov, ki se nanašajo na MKT in jih je po njegovem mnenju potrebno prekriti, skladno s sklopom podatkov, navedenih v točki (iv) odgovora MKT, je podjetje MKT te podatke prepoznalo v naslednjih točkah odločbe: 80, 81, 85, 186, 268, 277, 298, 326, 332, 333, 334, 336, 337, 338, 353, 356, 382, 387, 465, 489 ter v navedbah na dnu strani pod zaporednimi številkami 192, 193, 222, 240, 274, 277, 278, 294, 299, 300, 301, 303, 304, 305, 321, 324, 370, 374, 380, 415, 427 in 429. Zaradi podatkov iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje dejanskega stanja, je MKT označil, da je potrebno v celoti prekriti 370. točko odločbe. V nadaljevanju odgovora je MKT podal tudi dodatno obrazložitev razlogov, zaradi katerih meni, da je potrebno prekriti podatke v delih odločbe, ki jih je navedel. Poleg tega je MKT v prilogi odgovora, kjer je v odločbi Agencije št. 306-44/2010/173 z dne 13. 10. 2014 prekril (počrnil) besedilo dela odločbe s podatki, za katere meni, da so poslovna skrivnost podjetja, in jih je kot take navedel in obrazložil tudi v dopisu (nezaupna različica odločbe), dodatno prekril tudi dele točk odločbe št. 259, 287 in 355 in 385. Organ je štel, da MKT tudi te podatke šteje kot poslovno skrivnost podjetja in jih tako tudi obravnaval. Organ na poziv za vstop v postopek ni prejel odgovora podjetja DZS, pri čemer je ugotovil, da je bil poziv pravilno vročen skladno z določbami ZUP dne 12. 11. 2014, kar je razvidno iz prejete podpisane povratnice. Podjetje DZS je bilo v pozivu organa opozorjeno, da bo organ v primeru, če DZS odgovora ne bo posredoval v navedenem roku 15 delovnih dni, štel, da s strani prosilca zahtevani dokument ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih ali varovanih podatkov, ki bi skladno z ZDIJZ, ZPOmK-1 in ZGD-1, zaradi varovanja interesov podjetja DZS, morali biti izločeni. Organ je zato upošteval, da s stališča DZS s strani prosilca zahtevani dokument ne vsebuje takih podatkov. Organ je v nadaljevanju citiral določbe ZDIJZ ter navedel, da se zahteva prosilca, o kateri je odločeno v 1. in 2. točki izreka, nanaša na dostop do odločbe Agencije z opr. št. 306-44/2010-171 z dne 13. 10. 2014 (v nadaljevanju: odločba), izdane v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1, ki ga je Agencija uvedla s sklepom o uvedbi postopka št. 306-44/2010-2 z dne 22. 4. 2010. Odločba je vključno s kazalom vsebine dolga 117 strani, njena obrazložitev pa vsebuje 541 odstavkov, ki so oštevilčeni kot točke odločbe. Organ je tako ugotovil, da se zahteva za dostop do odločbe nanaša na informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa - Agencije, kar je eden od treh obveznih pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, poleg tega Agencija z odločbo razpolaga, le-ta pa se nahaja v materializirani obliki, zato je organ zaključil, da v konkretnem primeru gre za izpolnjevanje vseh treh obveznih pogojev za opredelitev informacije javnega značaja. V 6. členu ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na določene podatke, ki jih ZDIJZ opredeli kot izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot ga sicer določa 5. člen ZDIJZ. Nadalje ZDIJZ v 6. členu našteva izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tako npr. organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V skladu z določili 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Poleg tega za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, je pa očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Četrti odstavek 13b. člena ZPOmK-1 določa, da organ prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij, ne glede na določbe ZDIJZ. V skladu s 17. točko 3. člena ZPOmK-1 so poslovna skrivnost podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb. Kadar so podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, pridobljeni v okviru postopkov po ZPOmK-1, mora organ pri svoji odločitvi o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja v prvi vrsti uporabiti določbe ZPOmK-1, ki v tem primeru velja kot lex specialis glede na določbe ZDIJZ. Nadalje je organ citiral 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pregledal zahtevano dokumentacijo upravne zadeve opr. št. 306-104/2012 in izločil oziroma napravil nedostopne vse podatke, ki predstavljajo izjeme na podlagi 6. člena ZDIJZ in 13b. člena ZPOmK-1, iz razlogov in na način, kot je navedeno v nadaljevanju.Osebni podatkiPri presoji vsebine zahtevane odločbe je organ ugotovil, da ta v več točkah vsebuje osebne podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP-1 varovani osebni podatki. Podjetji MKT in Extra Lux sta v odgovorih na poziv organa podali stališče, da mora organ zavarovati vse osebne podatke in jih prekriti pred posredovanjem odločbe javnosti, dolžnost varovanja osebnih podatkov pa je podana tudi na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in po ZVOP-1. Ob pregledu odločbe je organ ugotovil, da odločba v točkah 45, 80, 81, 85, 93, 166, 175, 183, 186, 190, 203, 215, 224, 225, 228, 235, 243, 254, 267, 268, 276, 277, 298, 311, 319, 326, 329, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 353, 356, 382, 384, 387, 434, 465, 488, 489 in v točkah na dnu posamezne strani odločbe (sklici) št. 133, 182, 192, 193, 194, 217, 218, 221, 222, 228, 229, 233, 234, 235, 239, 240, 274, 277, 278, 294, 299, 300, 301, 303, 304, 305, 321, 324, 370, 374, 380, 415, 426, 427 in 429 vsebuje podatke o imenih in priimkih različnih oseb, med katerimi so večina zaposleni v podjetjih DZS, MKT in Extra Lux ter podatke o imenih in priimkih oseb, zaposlenih pri javnih naročnikih. Navedeni podatki so osebni podatki oziroma podatki, iz katerih je moč določiti posameznika, saj je še posebej v povezavi z drugimi podatki, navedenimi ob imenih in priimkih, brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali zahtevanega veliko časa mogoče identificirati osebe, na katere se osebni podatki nanašajo. Navedeni podatki so varovani osebni podatki, zato bi razkritje teh osebnih podatkov pomenilo kršitev določb ZVOP-1. Organ je zato prekril vse osebne podatke v odločbi, iz katerih je moč določiti posameznika, razen v delih, kjer se osebni podatki nanašajo na navedbo zakonitih zastopnikov družb, kadar so navedeni v taki vlogi. Podatki o imenih in priimkih zakonitih zastopnikov družb niso varovani osebni podatki, saj so dostopni preko javnih evidenc AJPES in zato ti niso bili izločeni. V primeru imen in priimkov oseb, zaposlenih pri javnih naročnikih, ki so javni uslužbenci, gre za podatke, ki so skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ javni, kadar so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre za povzetek navedb stranke postopka v okviru zagovora glede očitkov organa o kršitvi zakona, zato po mnenju organa ne gre za podatke, ki izvirajo iz organa, pri katerem delajo javni uslužbenci oziroma ne gre za podatke o delovnem razmerju teh oseb. Organ ni izvajal dokazov za ugotovitev resničnosti teh navedb, zaradi česar obstoji možnost napak v navedbah okoliščin, na katere se podatki nanašajo, posledično organ tudi te podatke varuje kot varovane osebne podatke. Glede na navedeno je organ prosilcu delno zavrnil dostop do podatkov, ki skladno s prvo točko 6. in prvo točko 8. člena ZVOP-1 predstavljajo osebne podatke oz. podatke, iz katerih bi bila lahko razvidna identiteta oseb, in predstavljajo varovane osebne podatke na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot izhaja iz izreka 1. a točke odločbe.Poslovna skrivnostPri presoji, ali zahtevani dokument vsebuje poslovne skrivnosti, je organ delno upošteval interes podjetij kot strank postopka, v katerem je bila zahtevana odločba izdana, ki so kot stranski udeleženci v postopku odločanja o zahtevi za posredovanje informacije javnega značaja podali vlogo zaradi varovanja svojih pravnih interesov v tem postopku ter svojo zahtevo obrazložili. Organ je delno zavrnil zahtevo stranskega udeleženca podjetja MKT za varovanje podatkov v primerih, kjer je očitno, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev in v primerih, ko po oceni organa niso izpolnjeni pogoji za določitev podatkov za poslovne skrivnosti podjetja. Organ pri presoji zahtevka prosilca in stališča stranskih udeležencev v delu, ki se nanaša na varovanje podatkov, povzema vsebinsko podobne točke, ki jih je podjetje MKT navedlo kot poslovne skrivnosti oziroma podatke, ki jih je po mnenju podjetja treba iz odločbe izločiti pred posredovanjem javnosti.Povzetki in ugotovitve organaOrgan je ugotovil, da se podatki, glede katerih MKT predlaga, da se izločijo kot poslovna skrivnost, v delu točke 5 nanašajo na ugotovitve organa glede poslovanja MKT z javnimi naročniki, v delu točk 13 in 17 na ugotovitve organa o okoliščinah sklenitve sporazuma in načina izvedbe tega sporazuma med podjetji, kar predstavlja eno od bistvenih okoliščin kršitve, ki je ugotovljena z odločbo, v točki 47 na podatke o izvedenih vpogledih v spis organa, v točki 49 na podatke o podaljšanju roka za odgovore strank na povzetek relevantnih dejstev organa (v nadaljevanju: PRD), v delih točk 58 in 59 na odgovor organa na očitke o kršitvi pravice do obrambe, v delu točke 63 na odgovor organa na navedbe MKT o očitku glede nezakonite uvedbe postopka, v točkah 180, 181 se podatki nanašajo na ugotovitve in povzetke organa o načinu delitve naročnikov v postopku javnega naročanja in vir podatkov, iz katerih ugotovitev izhaja, kar predstavlja navedbo dejstev in okoliščin, ki utemeljujejo zaključek organa o kršitvi zakona s strani strank postopka, v delu točke 189 in v točkah 192 ter 200 so navedeni odgovor na navedbe podjetij iz PRD glede načina delitve, razlogov za delitev javnih naročil med podjetji in ugotovitve organa o razlogih in posledicah take delitve; v delu točke 232 odločbe je MKT predlagal, da se izloči podatek o datumu, v delu točke 234 podatek o ugotovitvi organa o usklajenem ravnanju podjetij, v delu točke 235 utemeljuje nasprotno stališče glede na navedbe MKT glede delitve javnih naročil med podjetja, v točkah 237, 246, delu točk 258 in 259 se besedilo nanaša na zaključke organa o dogovarjanju podjetij glede delitve javnih naročnikov, glede načina delitve naročnikov med njih in glede razlogov za delitev naročnikov. V točki 300 organ povzema ugotovitev o nadaljevanju izvajanja sporazuma o delitvi naročnikov med podjetji, v delu točke 311 je naveden zaključek organa glede nedovoljenega sodelovanja dveh podjetij pri javnem naročilu naročnika Javni holding Ljubljana (v nadaljevanju: JHL) v letu 2009, v drugem delu točke pa je povzeta vsebina elektronskega sporočila, ki navedeno potrjuje, v točki 313 je ugotovljeno nadaljevanje usklajenega ravnanja podjetij v postopkih javnega naročanja, v točki 333 je iz zapisnika, pridobljenega v preiskavi, povzeta vsebina, iz katere je razvidno dogovarjanje glede priprav na javni razpis in morebitni skupni nastop s konkurenti, v točki 411 so povzete navedbe iz PRD podjetja MKT in prilog tega dokumenta, ki jih skupaj s podatki o cenah, maržah in popustih glede izdelkov podjetja, za katere se organ strinja, da so poslovna skrivnost podjetja, obravnava ločeno v nadaljevanju, v ostalem delu pa so navedene ugotovitve in zaključki organa o načinu določanja cen v ponudbi na javno naročilo in ugotovitvah organa o usklajevanju in izmenjevanju podatkov med podjetji, v točki 415 so navedene ugotovitve oz. zaključek organa glede pomena podatkov iz e-sporočila MKT glede ravnanja in razlogov za ravnanje obravnavanih podjetij v postopkih javnega naročanja, ki utemeljujejo odločitev organa o kršitvi zakona. V delih točk 424, 426, 432, 433 in 437 so na podlagi povzetkov podatkov iz razpoložljivih dokumentov navedeni zaključki oziroma ugotovitve organa o načinu delitve naročnikov med podjetja, razlogih za to delitev ter okoliščine in dejstva, ki utemeljujejo z odločbo očitano ravnanje podjetij, v točkah 456 in 461 je povzeta ugotovitev organa glede ravnanja podjetja Extra Lux ob delitvi javnega naročila med tri podjetja, v točki 465 je organ podal pojasnila glede pomena podatkov o številu lokacij in številu dobav v povezavi z izvedbo javnega naročila, v točkah 515, 521 in 529 pa so navedeni zaključki organa glede sklenitve sporazuma med podjetji za namen oddaje ponudb za javna naročila in glede razmerij med temi tremi podjetji. V nadaljevanju je organ presojal upravičenost za dostop do informacij javnega značaja v zgoraj navedenih točkah ali delih točk odločbe, katerih vsebina se nanaša na analizo dokazov ter ugotovitve in zaključke organa o dejstvih in okoliščinah obravnavanih dejanj strank v postopku izdaje odločbe, ki po mnenju organa dokazujejo udeležbo posameznih podjetij v prepovedanem sporazumu (kartelu) in s tem kršitev zakona. V tem delu so v posameznih točkah povzeta dejstva in okoliščine, kot izhajajo iz dokazov, pridobljenih v preiskavah pri podjetjih ter odgovori oziroma obrazložitev organa na navedbe strank postopka, ki so jih v svojo obrambo ali kot pojasnila podale v odgovorih na PRD organa in so pomembna za utemeljitev ugotovljene kršitve ZPOmK-1. Organ je zavrnil zahteve stranskega udeleženca po varovanju poslovnih skrivnosti v delih, kjer so v analizah dokazov in ugotovitvah organa vsebovani podatki glede sodelovanja podjetij pri kršitvi. Gre namreč za ključne ugotovitve organa v odločbi v zvezi s podjetji, na katere je naslovljena odločba in ki po mnenju organa dokazujejo udeležbo posameznih podjetij v prepovedanem sporazumu in s tem kršitev zakona. Po izrecni določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev ne morejo določiti kot poslovna skrivnost, zato je organ zahteve za varovanje teh podatkov zavrnil. Tudi iz Navodila Evropske komisije o zahtevah za varovanje zaupnih podatkov, izdano marca 2012, ki ga pri presoji glede zahtev za varovanje zaupnih podatkov upošteva tudi organ, izhaja, da dokazi o kršitvah ne morejo biti obravnavani kot zaupni podatki. Skladno s prvim in drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 je varstvo poslovne skrivnosti namenjeno varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Ne gre za poslovno skrivnost v primeru podatkov, ki na poslovni položaj podjetja ne vplivajo. Po oceni organa odločba v točkah, navedenih v 30. točki te odločbe, katerih varovanje pred dostopom javnosti zahteva podjetje MKT, ne vsebujejo podatkov, katerih razkritje bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj podjetja. Organ ugotavlja, da podjetje MKT ne uveljavlja varovanje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju 39. člena ZGD-1. Organ tudi ocenjuje, da z razkritjem teh podatkov podjetju tudi ne more nastati občutna škoda, niti ni MKT izkazal konkretno, kakšna škoda bi lahko podjetju nastala, niti, da bi morebitna škoda bila obsežna. Prav tako možnosti nastanka občutne škode za podjetje le-to ni konkretno izkazalo, temveč je le povzelo določbe predpisa o varovanju poslovne skrivnosti in primeroma navedlo možnost nastanka take škode. Navedba, da bi razkrite podatke lahko uporabile tretje osebe v morebitnem postopku zoper podjetje in da bi bil lahko z napačno interpretacijo podatkov okrnjen ugled podjetja, po mnenju organa ne opravičuje zahteve po prekritju podatkov, razen v primeru podatkov, kot je obrazloženo v nadaljevanju. Kot že navedeno, samo dejstvo, da je organ ugotovil kršitev zakona, ne more biti varovani podatek, kot tudi ne dokazi in ugotovitve, ki to kršitev utemeljujejo. Organ je dolžan varovati poslovno skrivnost tudi na podlagi četrtega odstavka 13b. člena ZPOmK-1, ki določa, da organ prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij, ne glede na določbe ZDIJZ. V skladu s 17. točko 3. člena ZPOmK-1 so poslovna skrivnost podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb. Organ meni, da tudi v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za varovanje podatkov kot poslovna skrivnost. Kot je že navedeno zgoraj, namreč ni izkazano, da bi lahko v primeru razkritja podatkov podjetju nastala občutna škoda. V več primerih gre za podatke, ki so znani širšemu krogu oseb, v večini primerov gre za seznanjenost konkurenčnih podjetij, zato tudi ta pogoj ni izpolnjen. Varstvo poslovnih skrivnosti je namreč namenjeno prav varovanju konkurenčne prednosti podjetja pred konkurenco na trgu. Organ tudi ugotavlja, da podjetje MKT, tekom postopka ugotavljanja kršitve pred organom, v spisu zadeve z opr. št. 306-44/2010, kljub pozivu organa ni označilo podatkov iz odločbe niti dokumentov, iz katerih je organ povzel podatke v odločbo, kot poslovno skrivnost, čeprav so bile vse stranke opozorjene na varovanje zaupnih podatkov in podatkov, ki jih štejejo kot poslovno skrivnost. Ravno nasprotno. Podjetje MKT je v odgovoru na poziv organa, da podjetje poda morebitne pripombe na poročilo o preiskavi, navedlo, da v preiskavi pridobljena dokumentacija ne vsebuje zaupnih podatkov, prav na dokumentacijo, pridobljeno v preiskavi, pa se sicer nanaša večji del podatkov, ki jih je v obsegu ugotovitev o dejstvih in okoliščinah o kršitvi zakona povzel organ. S temi podatki sta se zato seznanili tudi podjetji DZS in Extra Lux, ko sta kot stranki postopka opravili več vpogledov v spis upravne zadeve. Posledično ne gre za podatke, ki so znani le ožjemu krogu oseb, ampak so znani tudi osebam izven podjetja MKT, katerih poslovni interesi so nasprotni poslovnim interesom drugih dveh podjetij, saj so si ta med seboj na trgu konkurenti. Poleg navedenega gre po oceni organa v primerih podatkov, ki so v odločbi Agencije povzeti iz internih dokumentov podjetja MKT, za stare podatke, katerih poslovna vrednost zaradi spremenjenih okoliščin na trgu s potekom časa pada in po oceni organa nimajo več ekonomskega pomena. Enako izhaja tudi iz Navodila Evropske komisije o zahtevah za varovanje zaupnih podatkov. Organ tako zaključuje, da v primeru navedenih podatkov niso podani pogoji za njihovo opredelitev za poslovno skrivnost. V navedenih delih odločbe so povzete tudi informacije iz dokumentov, ki jih je organ pridobil iz javno dostopnih virov (npr. evidence AJPES, spletna aplikacija Supervizor, dokumentacija iz postopkov javnega naročanja, itd). Gre tudi za podatke iz pogodb o poslovanju podjetij DZS, MKT in Extra Lux z javnimi naročniki, ki skladno z ZJN-2 ne morejo biti poslovna skrivnost. Organ je tudi ugotovil, da podjetje MKT kot poslovno skrivnost navaja tudi dele besedila odločbe, ki ga je v izjavi o PRD navedlo podjetje Extra Lux, ki pa tega samo ni označilo kot poslovno skrivnost. Poleg navedenega tudi podjetji DZS in Extra Lux podatkov v odločbi, ki jo zahteva prosilec, ne smatrata kot poslovne skrivnosti, kar še dodatno potrjuje stališče organa pri odločitvi, kot je razvidna iz izreka. Prav tako je v točki 216 odločbe organ povzeto stališče, ki so ga podala podjetja kot stranke postopka, da podatki o prometu z javnimi naročniki predstavljajo informacijo javnega značaja. Iz razlogov v točkah 24 do 28 odločbe organ ni sledil navedbam in obrazložitvi stranskega udeleženca v zvezi z varovanjem poslovnih skrivnosti v 30. točki odločbe navedenih točk zahtevane odločbe organa, zato je organ ugodil prosilcu in ni sledil zahtevi stranskega udeleženca za prekritje teh podatkov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi s četrtim odstavkom 13b. člena ZPOmK-1, kot izhaja iz izreka te odločbe. TABELE MKT V točkah od 203 do 211 in 227 odločbe so navedena dejstva in okoliščine obravnavane kršitve, kot jih je organ ugotovil ob pregledu in analizi podatkov v tabelah, pridobljenih v preiskavi pri podjetju MKT. Nadalje se podatki, glede katerih MKT predlaga, da se izločijo kot poslovna skrivnost, v delu točk 213, 214, 215, 216, 217, v točki 219, delu točk 220 do 224, celotni točki 226, delu točk 227, 228, 229, celotni točki 233, delu točke 236, celotnih točkah 237 do 242, delu točk 260, 442, 460, nanašajo na bistvene ugotovitve in zaključke organa glede dejstev in okoliščin, kot izhajajo iz tabel podjetij MKT, DZS inExtra Lux ali v povezavi s temi podatki, ki kažejo na ravnanje strank postopka, ki pomeni kršitev ZPOmK-1. Poleg navedenih so taki tudi podatki iz sklicev na dnu 47. strani odločbe pod zaporednimi številkami 214, 215 in 216. Navedeni podatki torej kažejo na ravnanja podjetij, ki pomenijo kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. V tabelah gre za podatke o javnih naročnikih in prometu podjetij v postopku s temi javnimi naročniki v letu 2006 ter načrtom delitve naročnikov za leto 2007. Podatki iz tabel MKT so po vsebini skoraj enaki podatkom v tabelah, ki so bili pridobljeni od podjetij DZS in Extra Lux, pri čemer organ ugotavlja, da slednji podjetji podatkov iz svojih tabel nista označili za poslovno skrivnost, prav tako pa podjetje MKT podatkov v tabelah DZS in Extra Luxa ni označilo za poslovno skrivnost. Glede na to, da gre za podatke o prometu z javnimi naročniki, so tudi sicer ti podatki informacija javnega značaja, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa so dostopni tudi preko spletne aplikacije Supervizor. Po oceni organa glede na vsebino podatkov podjetju MKT zaradi razkritja teh tudi ne more nastati občutna škoda, saj se podatki nanašajo na konkretna, že dolgo zaključena, javna naročila, prav tako pa gre za stare podatke, katerih poslovna vrednost zaradi spremenjenih okoliščin na trgu ni več pomembna. Glede odločitve o dovolitvi dostopa javnosti do podatkov v teh točkah velja enaka obrazložitev, kot je podana v točkah 24 do 28, zato organ tudi v tem delu ni upošteval predloga stranskega udeleženca, da se podatki v teh točkah izločijo kot poslovna skrivnost in je ugodil prosilcu, kot izhaja iz izreka odločbe organa.KONZORCIJSKA POGODBAOdločba v točkah 245 in 268 vsebuje podatke o sklenjeni konzorcijski pogodbi med podjetji glede skupnega nastopanja pri oddaji skupne ponudbe na javno naročilo, te točke pa je MKT tudi označil kot poslovno skrivnost. V točkah 245 in 268 je deloma povzeta tudi vsebina pogodbe med podjetji. Organ meni, da samo dejstvo, da je bila konzorcijska pogodba sklenjena in kdo so njene stranke, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj je to del podatkov, ki izhajajo iz izbrane ponudbe oddanega javnega naročila, podatki o izbranem ponudniku oziroma konzorciju ponudnikov pa glede na določbo 22. člena ZJN-2 ne morejo biti poslovna skrivnost podjetja. Prav tako del vsebine pogodbe o tem, da bodo podjetja skupaj nastopala pri oddaji ponudbe na javno naročilo in kakšen bo način delitve naročila, ne more biti poslovna skrivnost, saj se določbe nanašajo na ravnanje podjetij, ki predstavljajo dejstva in okoliščine o kršitvi ZPOmK-1. Slednje je razvidno tudi iz dokumentacije izbranih ponudb na javna naročila, ki so informacija javnega značaja in ne morejo biti poslovna skrivnost podjetja. Organ ugotavlja, da je konzorcijska pogodba podpisana s strani podjetij MKT, DZS in Extra Lux. Glede na dejstvo, da je le podjetje MKT točki odločbe, ki povzemata vsebino konzorcijskih pogodb, v svojem odgovoru opredelilo kot poslovno skrivnost, podjetji DZS in Extra Lux pa ne, niti podjetje MKT v postopku pred organom ni navedlo, da je pogodba poslovna skrivnost, organ zaključuje, da vsebina teh točk ne izpolnjuje pogojev za poslovno skrivnost, saj je stališče družb DZS in Extra Lux, da vsebina te pogodbe ni poslovna skrivnost in je vsebina tega dokumenta s tem lahko znana širšemu krogu Ijudi. Glede teh točk dodatno velja tudi obrazložitev, kot je že podana v točkah 24 do 28 odločbe, zato se v tem delu organ sklicuje na te točke in vsebine teh v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Zato tudi v tem delu organ ni upošteval predloga stranskega udeleženca, da se podatki v teh točkah izločijo kot poslovna skrivnost in je ugodil prosilcu, kot izhaja iz izreka odločbe organa.PODATKI IZ SPREJETIH PONUDB ZA JAVNA NAROČILAV nadaljevanju je organ ugotovil, da se vsebina, katere izločitev iz odločbe pred posredovanjem javnosti predlaga MKT, v točki 269 nanaša na ugotovitve organa glede usklajevanja podjetij o cenah ponujenih izdelkov, v točkah 288, 355, 384 in 385 pa na podatke iz ponudb in sprejetih ponudb v postopkih javnega naročanja. Podatki iz teh točk zahtevane odločbe so javni že na podlagi prvega in drugega odstavka 22. člena ZJN-2. Zaradi navedenega in iz razlogov, podanih v točkah 24 do 28 odločbe, ki jih organ v izogib ponavljanju ponovno ne navaja, organ tudi v tem delu ni upošteval predloga stranskega udeleženca, da se podatki v teh točkah izločijo kot poslovna skrivnost in je ugodil prosilcu, kot izhaja iz izreka odločbe organa.ELEKTRONSKA POŠTAOrgan je presojal tudi pravico dostopa do informacije javnega značaja v delu, ki se nanaša na dele odločbe, katere izločitev iz odločbe pred posredovanjem javnosti predlaga MKT in gre za vsebino citiranih ali povzetih elektronskih sporočil (e-sporočil), katere je organ pridobil pri preiskavi podjetja. Tako je v delu točke 15 povzeta navedba elektronskega sporočila glede delitve strank med podjetja, v točki 277, ki se nanaša na ugotovitve organa, o načinu dobave izdelkov za naročnike, v delu točke 311 je naveden zaključek organa glede nedovoljenega sodelovanja dveh podjetij pri javnem naročilu naročnika JHL v letu 2009, v drugem delu točke pa je povzeta vsebina elektronskega sporočila, ki navedeno potrjuje, v sklicu na dnu 68. strani odločbe je v točki 278 povzeta vsebina elektronskega sporočila, iz katerega je razvidno navodilo uslužbencu glede ravnanja zaradi priprave ponudbe na javno naročilo, v delu točke 326 je povzeta izjava iz e- sporočila o spremljanju cen konkurenta, v točki 332 pa o obsežnosti javnega naročila, v točki 334 je povzeta elektronska komunikacija med podjetji glede zastavljanja vprašanja javnemu naročniku, v delu točk 336 do 338 je povzeta vsebina iz elektronskih sporočil, ki se nanaša na komunikacijo zaposlenih v podjetjih o spremljanju cen, oddaji vprašanja na portalu javnih naročil in na oddajo skupne ponudbe na javno naročilo, v sklicu na dnu 76. strani odločbe je v točki 303 naveden naslov elektronskega dokumenta formata .xls, v delu točke 353 je povzeto sporočilo o postopku usklajevanja med podjetji za namen ponudbe na skupnem javnem naročilu, v točki 356 je povzeto e-sporočilo z navodilom uslužbenki podjetja o določitvi cene za papir in ugotovitev organa, da se sporočilo nanaša na pripravo ponudbe na javno naročilo s strani MJU, na strani 79 v sklicu, pod zaporedno št. 324, pa je naveden vir podatkov, navedenih v točki 356, v delu točke 382 je povzeta vsebina e- sporočila s tabelo kot priponko in podatki o tem, kaj je vsebina priponke, pri čemer so podatki iz tabele o cenah in maržah izdelkov podjetja obravnavani ločeno kot poslovna skrivnost (več v nadaljevanju), v točkah 15, 386 in 414 pa je povzeta vsebina e- sporočila uslužbenke podjetja MKT o oddanem javnem naročilu ter ravnanju pri ponudbah podjetij na javna naročila v prihodnje. Organ pojasnjuje, da se v vseh primerih zgoraj naštetih točk njegove odločbe vsebina e-sporočil nanaša izključno na poslovne podatke oziroma so podatki del poslovne korespondence zaposlenih v podjetju in kot taki del poslovne dokumentacije. Podatki se torej ne nanašajo na zasebno dopisovanje in niso osebni podatki zaposlenih v teh podjetjih, in razen v delu, kjer so navedena imena in priimki pošiljateljev sporočil, kar je že bilo obravnavano zgoraj, ne zapadejo pod varovane podatke skladno z ZVOP-1. Vsebina podatkov, povzetih iz e-sporočil, se nanaša na bistvene ugotovitve in zaključke organa glede dejstev in okoliščin, iz katerih je razvidno ravnanje strank postopka, ki pomeni kršitev ZPOmK-1. Navedeni podatki torej povzemajo ravnanja podjetij, ki pomenijo kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev, prav tako pa po oceni organa podjetju MKT zaradi razkritja teh podatkov ne more nastati občutna škoda. Glede obrazložitve odločitve o dovolitvi dostopa javnosti do podatkov v teh točkah velja enaka obrazložitev, kot je podana v točkah 24 do 28 odločbe, katere v izogib ponavljanju organ ponovno ni navajal. Posledično organ tudi v tem delu ni upošteval predloga stranskega udeleženca, da se podatki v teh točkah izločijo kot poslovna skrivnost in je ugodil prosilcu, kot izhaja iz izreka te odločbe. NAVEDBE V IZJAVI O PRDOrgan je preučil navedbe podjetja MKT, da naj se kot poslovna skrivnost izločijo podatki iz točk ali delov točk: 57, 60, 62, 66, 85, 86, 183, 212, 294, 320, 365, 407, 410, 411 419, 446, 514, 515 (le v delu točke, ki povzema navedbo MKT) in točke 535, v katerih je povzeta vsebina navedb in dokaznih predlogov iz izjave podjetja MKT o PRD Agencije. V tem delu je organ v pretežni meri sledil navedbam MKT in razkril le uvodne dele posameznih točk, ki navajajo, za kakšno vsebino posameznih točk gre ali za vsebino, ki ni povzetek navedb iz izjave MKT. MKT navaja, da gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, in bi razkritje tretjim osebam podjetju predstavljalo škodo, kot to predvideva 39. člen ZGD-1. Navedbe bi namreč tretje osebe lahko uporabile v morebitnih postopkih zoper stranko. Prav tako pa bi ji z napačno interpretacijo njenih navedb lahko nastala nepremoženjska škoda zaradi okrnitve njenega ugleda, takšno pa naj bi bilo tudi stališče, podprto s strani Evropske komisije. Organ je v tem delu upošteval stališče MKT tudi glede na dejstvo, da predmetna odločba v času izdaje te odločbe še ni pravnomočna, same navedbe podjetja MKT pa ne predstavljajo podatkov o dejstvih ali okoliščinah oziroma ne opisujejo ravnanja, ki bi pomenilo podatke o kršitvi zakona. Zato je v tem delu organ prosilcu delno zavrnil dostop na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi s četrtim odstavkom 13b. člena ZPOmK-1 ter v skladu s 7. členom ZDIJZ seznanil prosilca s preostalim delom zahtevane odločbe organa, kot izhaja iz izreka odločbe organa. V točki 184 je povzeta izjava podjetja Extra Lux o PRD Agencije, kjer pojasnjuje pomen tabel podjetja MKT ter tabele podjetja Extra Lux. Organ je ugotovil, da sam obstoj tabel MKT in Extra Lux ne more biti poslovna skrivnost, saj zaradi razkritja podatka o obstoju teh tabel podjetju ne more nastati občutna škoda. Tega MKT po oceni organa tudi ni izkazal. Prav tako gre za povzetek dela besedila odločbe, ki ga je v PRD navedlo podjetje Extra Lux, ki pa tega ni označilo za poslovno skrivnost. Zaradi navedenega in iz razlogov, podanih v točkah 24 do 28 odločbe, ki v izogib ponavljanju ponovno niso navedeni, organ tudi v tem delu ni upošteval predloga podjetja MKT, da se podatki v tej točki odločbe izločijo kot poslovna skrivnost, in je ugodil prosilcu, kot izhaja iz izreka odločbe organa. V delu točke 46 odločbe so iz izjave o PRD povzete pripombe podjetja MKT na vsebino poročila o preiskavi in navedba, da vsebina povzetega poročila o preiskavi in dokumentacija, ki jo je organ pridobil pri preiskavi, ne vsebuje zaupnih podatkov. Organ ocenjuje, da v tej točki ni navedenih zaupnih podatkov oziroma podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost podjetja. Organ je zaradi navedenega in iz razlogov, podanih v točkah 24 do 28 odločbe, ki v izogib ponavljanju niso ponovno navedeni, tudi v tem delu ugodil prosilcu in ni upošteval stališča MKT, da naj se podatki v tej točki izločijo kot poslovna skrivnost. V točki 391 je povzeta vsebina iz dokumenta podjetja, pridobljenega v preiskavi, ki kaže na razloge za konkretno ravnanje podjetja v postopku javnega naročila, vendar le ti po oceni organa ne opisujejo dejanja, ki bi pomenilo kršitev ZPOmK-1. Organ v tem delu sprejema navedbe MKT, da gre za podatke, ki lahko predstavljajo poslovno skrivnost in bi razkritje tretjim osebam podjetju lahko predstavljalo škodo, kot to predvideva 39. člen ZGD- 1. Navedbe bi namreč tretje osebe lahko uporabile v morebitnih postopkih zoper stranko, prav tako pa bi ji z napačno interpretacijo njenih navedb lahko nastala nepremoženjska škoda zaradi okrnitve njenega ugleda. Zato je organ v tem delu prosilcu zavrnil dostop na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi s četrtim odstavkom 13b. člena ZPOmK-1, ter v skladu s 7. členom ZDIJZ seznanil prosilca s preostalim delom zahtevane odločbe, kot izhaja iz izreka odločbe organa. V točki 111 odločbe so v preglednici povzeti podatki o malo in veleprodaji ter prometu s proračunskimi uporabniki. V tem delu odločbe so povzete informacije iz dokumentov, ki jih je organ pridobil iz javno dostopnih virov (evidence AJPES, spletna aplikacija Supervizor, dokumentacija iz postopkov javnega naročanja), prav tako pa je v sklicih na dnu 24. strani odločbe, v točki 111, naveden vir pridobitve le teh, ki velja za vse podatke v prvih dveh vrsticah odločbe, vključno s podatki, katerih prekritje zahteva MKT. Organ zato meni, da ti podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti podjetja, zaradi česar je ugodil prosilcu, kot je razvidno iz izreka odločbe organa. V izogib ponavljanju se organ dodatno sklicuje na obrazložitev v točkah 24 do 28 izpodbijane odločbe organa in iz teh razlogov ni sledil navedbam podjetja MKT, da je potrebno v tem delu onemogočiti dostop javnosti do teh podatkov.PONUJENE CENE V POSTOPKU S POGAJANJIPodjetje MKT je predlagalo tudi izločitev vsebine odločbe v točkah ali delu točk št. 283, 285, 286, 287, 352, ki se nanašajo na potek postopkov in podatke o ponudbah v postopkih s pogajanji pri oddaji javnega naročila. Organ meni, da so podatki o vmesnih ponujenih cenah na posamezne sklope naročila v posameznem krogu pogajanj, podatki, iz katerih je mogoče ugotoviti višino popustov, ki lahko predstavljajo poslovno skrivnost podjetij, poleg tega pa bi na podlagi teh podatkov konkurenčna podjetja lahko prišla do informacij o strategiji ravnanja podjetij v postopkih pogajanj pri ponudbah v postopkih javnega naročanja ter bi glede na te podatke prilagodila svoje ravnanje in bi s tem izničila konkurenčno prednost podjetja. Kot takega je po mnenju organa potrebno obravnavati tudi podatek o višini popusta v delu 284. točke zahtevane odločbe. Zato je v tem delu organ sledil stališču podjetja MKT in prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov v delu, ki se nanaša na podatke o konkretnih ponujenih zneskih v postopku s pogajanji in podatke o višini popustov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi s četrtim odstavkom 13b. člena ZPOmK-1 ter v skladu s 7. členom ZDIJZ seznanil prosilca s preostalim delom zahtevane odločbe organa, kot izhaja iz izreka odločbe organa. V točkah oziroma delih točk 382, 383, 409 in 411 (razen v delu, kjer so povzete navedbe iz PRD, ki je obravnavan posebej), katerih vsebino je podjetje MKT tudi predlagalo, da se izloči pred posredovanjem odločbe javnosti, so povzeti podatki iz dokumentov, ki jih je organ pridobil v preiskavi pri podjetjih in predstavljajo dokaze o ravnanju, ki pomenijo kršitev zakona. V teh točkah so navedene ugotovitve organa o dejstvih in okoliščinah glede določanja cen ter višine marž oziroma popustov pri oblikovanju ponudbenih cen za pripravo ponudb na javna naročila. Navedene točke zahtevane odločbe med drugim vsebujejo podatke o konkretnih cenah, maržah na posamezne izdelke, popustih in nazive posameznih izdelkov. Organ ugotavlja, da navedeni podatki lahko predstavljajo poslovno skrivnost podjetij, saj bi podjetje v primeru dostopa podatkov s strani konkurentov lahko izgubilo konkurenčno prednost s tem, ko bi konkurenčna podjetja svoje poslovanje prilagodila glede na poslovanje podjetja MKT, posledično pa bi podjetju nastala občutna poslovna škoda. Organ je tudi v tem delu sledil stališču podjetja MKT in prosilcu delno zavrnil dostop do podatkov o cenah, maržah, popustih in podatkih o izdelkih, na katere se ti zneski nanašajo, na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi s četrtim odstavkom 13b. člena ZPOmK-1. V preostalem delu vsebine točk odločbe št. 382, 383, 409 in 411, ki se nanaša na opis ravnanja brez konkretnih številk oziroma zneskov, pa so povzeta ravnanja podjetij, ki pomenijo dejstva in okoliščine, pomembna za dokazovanje kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev. Glede odločitve o dovolitvi dostopa javnosti do podatkov v ostalih delih teh točk velja enaka obrazložitev, kot je podana v točkah 24 do 28 odločbe organa, zato se organ v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje nanje. Organ v tem delu torej ni upošteval predloga stranskega udeleženca, da se podatki v teh točkah izločijo kot poslovna skrivnost ter je v skladu s 7. členom ZDIJZ v tem delu ugodil prosilcu, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe organa.KAPACITETE PODJETJAV točkah 489 in 490, katerih vsebino prav tako MKT ocenjuje za poslovno skrivnost in predlaga, da se jo v celoti izloči iz dokumenta pred posredovanjem javnosti, je povzeta vsebina dokumenta, pridobljenega v preiskavi pri podjetju MKT, ki se nanaša na podatke o kapacitetah in prometu podjetja MKT. Organ ocenjuje, da zgolj vsebina konkretnih številk v navedenih točkah predstavlja vsebino, ki so poslovno občutljivi podatki in kot taki poslovna skrivnost podjetja. V tem delu je organ sledil stališču MKT in je prekril vse številke, ki odražajo podatke o količinah, razen v delu točke 490, kjer so navedeni tudi podatki, ki jih je mogoče pridobiti iz javnih evidenc AJPES in Supervizor. Organ je v navedenem delu sledil stališču podjetja MKT in prosilcu delno zavrnil dostop do podatkov o kapacitetah in prometu podjetja MKT, na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi s četrtim odstavkom 13b. člena ZPOmK-1 ter v skladu s 7. členom ZDIJZ seznanil prosilca s preostalim delom točk zahtevane odločbe, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe organa. V ostalem delu besedila teh točk je organ ugodil prosilcu, kot izhaja iz izreka odločbe organa. Organ namreč meni, da pri tem delu besedila ne gre za podatke, ki bi predstavljali poslovno skrivnost podjetja, saj z njihovim razkritjem podjetju ne more nastati občutna škoda. Hkrati gre za podatke, za katere organ meni, da so potrebni za razumevanje dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja kršitev, ugotovljena z odločbo. Glede navedenih točk dodatno velja tudi obrazložitev, kot je podana v točkah 24 do 28 odločbe organa, zato se organ v izogib ponavljanju sklicuje nanje.POSLOVNA SKRIVNOST PO OCENI ORGANANe glede na to, da podjetje DZS ni odgovorilo na poziv organa, podjetje Extra Lux pa je v odgovoru ocenilo, da v zahtevani odločbi ni podatkov, ki bi bili zaupni, oziroma bi predstavljali poslovno skrivnost, je organ pri presoji vsebine odločbe ocenil, da del besedila zahtevane odločbe vsebuje podatke, ki so skladno z določilom 17. točke prvega odstavka 3. člena ZPOmK-1 poslovna skrivnost podjetij. Z njihovim razkritjem bi podjetju, na katerega se podatki nanašajo, nastala občutna škoda, podatki pa so znani le omejenemu krogu oseb. Pri tem je organ upošteval tudi dopis podjetja DZS v postopku ugotavljanja kršitve ZPOmK-1, v katerem je navedeno, da podjetje kot poslovno skrivnost obravnava med drugim cenik izdelkov z veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami in popusti, študijo o kapacitetah in logističnih sposobnostih podjetja, podatke o letni prodaji poslovnim subjektom za vse tri stranke v skupnem nastopu in cenik izdelkov za določenega kupca. Tako je organ poleg podatkov, katerih izločitev je zahtevalo podjetje MKT, izločil tudi podatke v delih točk 270 in v delu tabele Slika 8, delih točk 271 in tabeli te točke v delu, kjer so navedeni zneski oziroma številke %, v delu točke 272 s podatki o cenah, maržah, popustih in dobičku ter izračunanimi % o višini razmerij med temi podatki in celotne točke v sklicih na dnu strani 61 odločbe, od št. 236 do 238, kjer so navedene številke izdelkov ter v točkah 494, 503 in 506, kjer so navedeni podatki o zmogljivostih kapacitet podjetja DZS in njihova izkoriščenost. Organ ocenjuje, da bi v primeru, če bi se konkurenca na trgu seznanila s temi podatki, podjetje DZS lahko izgubilo konkurenčno prednost, saj bi konkurenca poznala slabosti in prednosti podjetja in bi svoje poslovanje temu prilagodila, posledično pa bi mu nastala občutna poslovna škoda. Skladno z določbo 13.b člena ZPOmK-1 ter na podlagi 39. člena ZGD-1, vse v zvezi z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ prosilcu tudi v tem delu delno zavrnil dostop ter v skladu s 7. členom ZDIJZ prosilca delno seznanil s preostalim delom zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz izreka odločbe organa. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o zavrnitvi dela zahteve prosilca utemeljena, zato je organ odločil, kot je razvidno iz 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe organa in zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Zahtevana odločba organa, v kateri so prekriti zgoraj navedeni podatki, se prosilcu posreduje v elektronski obliki po dokončnosti odločbe organa. Glede stroškov postopka je organ navedel, da je bilo za odbiranje in posredovanje informacij porabljenega manj kot 1 uro časa, ni pa bilo narejenih fotokopij, saj se zahtevani dokument posreduje v elektronski obliki, kar glede na cene v stroškovniku skupno znaša manj kot 10,00 EUR. Drugi stroški niso nastali. Zaradi navedenega je organ odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka, in se stroški postopka ne zaračunajo. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je stranski udeleženec MKT dne 10. 2. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri predlaga, da organ odločbo spremeni in ob tem upošteva vsebino ne zaupne verzije odločbe št. 306-44/2010-173, izdane dne 13. 10. 2014, ki jo je posredoval organu dne 20. 11. 2014. Podredno pa stranski udeleženec MKT predlaga organu druge stopnje, da odločbo spremeni v delu, ki ga izpodbija zadevna pritožba, oziroma takšno spremembo naloži prvostopenjskemu organu. Ob tem navaja, da je dne 29. 10. 2014 prejel poziv za vstop v postopek obravnave zahtevka za posredovanje informacij javnega značaja v vlogi stranskega udeleženca. V prejetem dopisu je bil stranski udeleženec MKT pozvan, naj predloži prečiščeno oziroma ne zaupno verzijo izdane odločbe št. 306-44/2010-173. Stranski udeleženec MKT je ne zaupno različico posredoval dne 20. 11. 2014, ob tem pa priložil še dopis, v katerem je po sklopih obrazložil razloge za izključitev potemnjenih podatkov. Dne 23. 01. 2015 je MKT kot stranski udeleženec prejel odločbo o delnem dostopu do zahtevanega dokumenta. Iz obrazložitve odločbe sledi, da je organ le deloma upošteval zahteve po zakritju informacij iz posredovane prečiščene verzije odločbe št. 306- 44/2010-173 in spremnega dopisa. Na podlagi obrazložitve izpodbijane odločbe stranski udeleženec MKT meni (nezaupna različica odločbe le tej ni bila priložena), da je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer v dveh točkah: (i) definicija poslovne skrivnosti po ZPOmK-1 je širša od definicije, ki jo vsebuje ZGD-1, na katerega se v odločbi sklicuje organ ter (ii) organ napačno tolmači izjeme določene v deveti točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ pri interpretaciji poslovne skrivnosti v celoti sklicuje na ureditev v ZGD-1, pri čemer se do navedb stranskega udeleženca MKT ne opredeli v luči definicije poslovne skrivnosti v ZPOmK-1. ZPOmK-1 v 17. točki 3. člena določa, da za poslovno skrivnost šteje vsak podatek, katerega razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in je znan omejenemu krogu oseb, s čimer se definicija razlikuje od tiste v ZGD-1. ZPOmK-1 s tem v presoji poslovne skrivnosti upošteva zgolj objektivne okoliščine, in sicer (i) ali bi z razkritjem podatka nastala občutna škoda, in (ii) ali je podatek znan zgolj omejenemu krogu oseb. ZPOmK-1 ima vlogo lex specialis tudi v razmerju do ZDIJZ, v 13.b členu namreč določa, da organ ne glede na določbe ZDIJZ prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost podjetij, pri čemer je nedvoumno, da je v term kontekstu poslovno skrivnost potrebno razlagati na podlagi ZPOmK-1. Da je uporaba te definicije glede podatkov, ki so bili pridobljeni v okviru postopkov po ZPOmK-1 nujna, se v 15. točki izpodbijane odločbe izreče tudi organ. Izpodbijana odločba je torej posledično vsebinsko napačna, saj je organ uporabil napačno materialno pravo. Pri presoji navedb stranskega udeleženca MKT bi moral organ presoditi, ali zatrjevane poslovne skrivnosti ustrezajo objektivnima okoliščinama, določenima s 17. točko 3. člena ZPOmK-1, ne pa, ali te sodijo v okvir poslovne skrivnosti, kot jo določa 39. člen ZGD-1. Ne glede na navedeno pritožnica prav tako meni, da je razlogovanje organa nepravilno tudi v zvezi z definicijo poslovne skrivnosti v ZGD-1. Iz Komentarja ZGD-1 namreč izhaja, da je absolutna izključitev obstoja poslovne skrivnosti na podlagi 3. odstavka 39. člena, na katerega se sklicuje organ, omejena na samo informacijo o obstoju kršitve in o odgovornosti za kršitev. Način kršitve ter razlogi in dejstva, ki so do kršitve pripeljali, pa so izključeni iz okvirov varstva poslovnih skrivnosti zgolj v meri, ki je nujna za varstvo interesov in pravic tistega, ki jih ima namen uporabiti. Tudi ob upoštevanju vseh predlogov stranskega udeleženca MKT bi bilo iz odločbe moč razbrati podatke tako o obstoju kršitve kot tudi o odgovornosti za to, zato je sklicevanje organa na izjemo iz 39. člen ZGD-1 neutemeljeno. Organ se v nadaljevanju izpodbijane odločbe opre tudi na Navodila Evropske komisije o zahtevah za varovanje zaupnih podatkov, pri čemer ne upošteva, da gre zgolj za neformalna navodila, ki ne predstavljajo pravne podlage za odločanje organa. Stranski udeleženec MKT prav tako meni, da organ prakso Evropske komisije navaja tendeciozno in ob tem izpostavlja definicijo poslovne skrivnosti v Obvestilu Komisije o pravilih za vpogled v spis Komisije na podlagi členov 81 in 82 ES, členov 53, 54 in 57 Sporazuma EGP in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 ('Obvestilo'). V njem je določeno, da poslovno skrivnost med drugim predstavljajo vsi finančni podatki v zvezi s strokovnim znanjem podjetja, metode za presojo stroškov, viri nabave, proizvedene in prodane količine, tržni deleži, cenovna in stroškovna struktura in prodajne strategije, z razkritjem katerih bi podjetju nastala resna škoda. Iz navedenega sledi, da bi ob doslednem upoštevanju dokumentov Evropske komisije organ moral slediti predlogom stranskega udeleženca MKT in iz odločbe izbrisati več zatrjevanih poslovnih skrivnosti. Stranski udeleženec MKT se ne strinja niti z navedbami v 26. točki izpodbijane odločbe, in sicer, da je z delom prikritih podatkov že seznanjen širši krog oseb. Po najboljšem vedenju stranskega udeleženca MKT sta s podatki seznanjena zgolj dva izmed konkurentov na trgu in še to zgolj na podlagi skupne udeležbe v postopku pred organom, medtem ko ostalim osebam, predvsem konkurentom na trgu, takšni podatki nikakor ne morejo biti znani. Stranskemu udeležencu MKT na podlagi izpodbijane odločbe prav tako ni jasno, kako je do nasprotnega zaključka prišel organ. V povezavi s preostalima strankama v postopku je treba ovreči tudi argument organa v 28. točki, ki neobstoj poslovne skrivnosti utemeljuje z dejstvom, da preostali stranki postopka (Extra Lux d.o.o. in DZS d.d.) za istovrstne podatke tega nista zatrjevali. Stranski udeleženec MKT zaradi neaktivnosti ostalih strank postopka namreč ne more biti v slabšem položaju, predvsem pa se mu ne sme odreči pravice do z zakonom zagotovljenega pravnega varstva zgolj na podlagi neaktivnosti ostalih strank postopka. Prav tako stranski udeleženec MKT ne more sprejeti argumenta, da je de facto prekludiran pri določanju poslovnih skrivnosti, kot to izhaja iz 27. točke izpodbijane odločbe. Dejstvo, da določenih podatkov med samim postopkom ni označil za poslovno skrivnost, ne pomeni, da tega ne more trditi naknadno. Še več, kolikor bi navedeno držalo, bi organ nezaupno različico odločbe lahko pripravil sam in sodelovanje strank postopka v tej fazi ne bi bilo predvideno z določbami ZPOmK-1. Z morebitnim razkritjem delov odločbe, katerim organ ne priznava narave poslovne skrivnosti, bi se z njimi seznanili vsi obstoječi in potencialni konkurenti MKT, kot tudi njene stranke, s čimer bi stranskemu udeležencu MKT lahko nastala škoda. Prost dostop do informacij o dobavah, cenah, poslovanju in notranji organizaciji družbe že sam po sebi predstavlja nepošteno prednost in izkrivi konkurenco na trgu. Z razkritjem bi stranskemu udeležencu MKT nedvomno nastala neposredna škoda v poslovanju, saj bi njegovi konkurenti svojo ponudbo in nastop na trgu optimizirali na podlagi podatkov, ki sicer niso javno dostopni. Stranski udeleženec MKT nadalje navaja, da je v posredovani nezaupni verziji odločbe št. 306-44/2010-173 izločil celotno točko 370, ki opisuje postopek, ki ga vodi Komisija za preprečevanje korupcije ('KPK'). Stranski udeleženec MKT v postopku, ki ga vodi KPK, do danes še ni prejel končne odločbe, torej postopek še ni bil končan. Vsakršni zaključki na podlagi obvestila KPK so torej preuranjeni, njihova objava pa bi privedla do napačnega razumevanja vsebine postopka. Trditve v točki 370 namreč povzemajo dokument, ki nima nikakršne zavezujoče pravne narave niti ne osvetljuje dejanskega stanja v celoti, še več, dejansko stanje v postopku KPK še vedno ostaja neugotovljeno. Vsakršna javna objava delnih informacij iz postopkov, ki še vedno tečejo, je izrecno izključena na podlagi 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v primerih, ko bi to privedlo do napačnega razumevanja objavljenih informacij. Ker dejansko stanje v postopku pred KPK sploh še ni ugotovljeno, hkrati pa 370. točka vsebuje pavšalne zaključke o dejanskem stanju, zaključuje, da je izključitev te točke v nezaupni verziji nujna, saj bi nedvomno povzročila napačno interpretacijo informacij. Organ v izpodbijani odločbi ni izključil javne objave sporne 370. točke. V 8. točki izpodbijane odločbe organ sicer izkaže, da je seznanjen z argumenti MKT, na podlagi katerih se mora 370. točka izločiti iz nezaupne verzije odločbe, vendar se do njih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne opredeli. Prav tako organ ne navede drugih razlogov, ki bi utemeljevali, zakaj 370. točka ne spada med izjeme po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Stranski udeleženec MKT zaključi, da bi mu javno objavljeni podatki povzročili tako poslovno škodo, kot tudi nepremoženjsko škodo v obliki okrnitve ugleda. Organ je pritožbo stranskega udeleženca MKT kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 23. 2. 2015, št. 090-34/2014/15, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je priložil tudi odziv prosilca in stranskega udeleženca družbe Extra lux d.o.o., ki sta ga podala na podlagi prvega odstavka 241. člena ZUP. Prosilec je v odzivu z dne 13. 2. 2015 navedel, da podjetje s pritožbo zgolj prekriva slabe prakse ali pa želi njihovo razkritje časovno odmakniti v prihodnost, zato predlaga, da se pritožba zavrne. Stranski udeleženec družba Extra lux d.o.o. je v odzivu z dne 20.2.2015 navedel, da kot izhaja iz točke l.a. izreka, je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, tako da je izločil osebne podatke v točkah, kot so navedeni v točki l.a. izreka. Takšno postopanje organa je skladno z dopisom stranskega udeleženca Extra lux d.o.o z dne 13.11.2014. V slednjem je bilo navedeno, da po oceni družbe Extra Lux d.o.o. dokument opr. št. 306-44/2010-171 z dne 13.10.2014 ne vsebuje nobene poslovne skrivnosti, razen imen in priimkov oseb, ki so predlagane kot priče, za katere mora skladno s 6. členom ZDIJZ oceno in anonimiziranje izvesti organ. Kot navedeno je organ to tudi storil v točki 1 .a. izreka in zato stranski udeleženec Extra lux d.o.o predlaga, da navedeni izrek točke 1 .a. ostane v veljavi. V točki l.b. izreka, kjer je organ odločil, da se izločijo določeni deli dokumenta opr. št. 306-44/2010-171 z dne 13.10.2014, ker predstavljajo poslovno skrivnost in glede česar je takšno zahtevo po izločitvi podala družba MKT d.o.o. ter nadalje podala predmetno pritožbo, pa stranski udeleženec družba Extra Lux d.o.o. primarno poudarja, da gre predvsem za dokumentacijo, ki je bila v postopku opr. št. 306-44/2010 zasežena družbi MKT d.o.o. in za vloge ter druga pisanja, ki jih je v zvezi s tem postopkom na organ naslovila družba MKT d.o.o. Družba Extra Lux d.o.o. tako ugotavlja, da se pritožba družbe MKT d.o.o. in navedena dokumentacija vsebinsko ne nanaša na družbo Extra Lux d.o.o., oz. ne gre za dokumentacijo, ki bi jo lahko navedena družba, skladno z internimi pravilniki družbe Extra Lux d.o.o. in ZGD-1, opredelila kot zaupno oz. kot poslovno skrivnost, saj ne gre za njeno dokumentacijo in v tej zvezi družba Extra Lux d.o.o. nima pripomb glede morebitnih novih dejstev in dokazov. Ne glede na navedeno pa družba Extra Lux d.o.o. opozarja na 2. odstavek 39. člena ZGD-1, kjer je določeno, da se, ne glede na to, ali so določeni podatki s pisnim sklepom/sklepi označeni za poslovno skrivnost, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Tudi v navedenem delu je torej odgovornost organa, da presodi navedeno dokumentacijo v luči izpostavljenega in da organ opravi ustrezne teste skladno z ZDIJZ, ZGD-1 ter vsekakor ustrezno izvede tudi test sorazmernosti. Prav tako pa družba Extra Lux d.o.o. še izpostavlja, da ne glede na točke 33. do 35. odločbe, ki prosilcu dovoljuje vpogled v elektronsko pošto in korespondenco (slednje je del dokaznih prilog in dokaznih predlogov), takšna odločitev organa ni pravno pravilna in upravičena. Gre namreč za vprašanja, v zvezi s katerimi so predlagani določeni procesni predlogi (e.g.: izločitev dokazov) in ne glede na to, da predmetni postopek dostopa do informacij javnega značaja v ničemer nima pravnih posledic za postopek opr. št. 306-44/2010 o glavni stvari in o postopkih v zvezi z izločitvijo dokazov in/ali uradnih oseb, ravnanje organa ni pravno pravilno. V kolikor bi stranski udeleženec MKT uspel s svojimi pritožbami v zvezi z zaupnostjo/ne-zaupnostjo e-poštne korespondence, bi ravnanje organa pomenilo, da je slednji tretjim osebam razkril zaupne dokumente (ravnaje bi imelo znake kaznivega dejanja), hkrati pa bi povzročili t.i. okuženost, saj bi se z navedenimi "dokazi" seznanile tretje osebe (pritožnik - novinar) in posledično tudi javnost. Družba Extra Lux d.o.o. tako nasprotuje zaključku organa v 34. točki, da je vsebina e-sporočil poslovna dokumentacija, temveč vztraja pri stališču, da gre v tem delu za zasebno varovano komunikacijo, ki spada v polje utemeljeno pričakovane zasebnosti zaposlenih. Pritožba ni utemeljena. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Kot izhaja iz pritožbe stranskega udeleženca MKT slednji nasprotuje izpodbijani odločbi v delu, s katero je organ odločil v nasprotju z vsebino »nezaupne« verzije odločbe št. 306-44/201-173 izdane dne 13. 10. 2014, ki jo je stranski udeleženec MKT posredoval organu dne 20. 11. 2014 v zvezi s poslovno skrivnostjo in dostopom do informacij iz postopka. Stranski udeleženec MKT meni, da predstavljajo poslovno skrivnost naslednji deli zahtevane odločbe: 5, 13, 15, 17, 46, 47, 49, 57 do 60, 62, 63, 66, 85, 86, 111, 180, 181, 183, 184, 189, 192, 200, 203, 204, (slika 1), 205 do 217, 219 do 224, 226 do 229, (slika 4), 232 do 242, 245, 246, 258, 260, 264, 268, 269, 277, 283, 285, 286, 288, 294, 300, 311, 313, 320, 326, 332, 333, 334, 336, 337, 338, 352, 353, 356, 365, 382, (slika 8), 382, 383, 384, 386, 391, 407, 409, 410, 411, 414, 415, 419, 424, 425, 432, 433, 437, 442, 446, 456, 460, 461, 465, 489, 490, 514, 515, 516, 521, 529, 535 ter podatki v referencah na dnu strani pod zaporednimi številkami: 214, 215, 216, 278, 303, 324, deli točk odločbe št. 259, 287 in 355 in 385. Zaradi varstva postopka pa je predlagal v celoti prekriti 370 točko odločbe. Organ je v izpodbijani določbi odločil, da se zaradi poslovne skrivnosti zavrne dostop do naslednjih delov odločbe: 57, 60, 62, 66, 85, 86,183, 212, 270, delu tabele v Sliki 8, delu točk 271, 272, 283, 284, 285, 286, 287, 294, 320, 352, 365, 382, 383, 391, 407, 409, 410, 411, 419, 446, 489, 490, 494, 503, 506, 514, 515 in delu točke 535 odločbe, ter na dnu 61. strani odločbe v točkah sklicev št. 236, 237, 238 v celoti.Z vpogledom v omenjeno verzijo in v verzijo, ki sledi odločitvi organa, IP ugotavlja, da so predmet presoje v pritožbenem postopku naslednji deli odločbe št. 306-44/201-173 izdane dne 13.10.2014 (zahtevana odločba), do katerih je organ dovolil dostop, stranski udeleženec MKT pa temu nasprotuje: 5, 13, 15, 17, 46, 47, 49, 58, 59, 63, 111, 180, 181, 184, 189, 192, 200, 203, slika 1 v okviru točke 203, 204, 205-2011, 213- 217, 219 do 224, 226 do 229, slika 4 v okviru točke 227, 232 do 235, 239-242, 245, 246, 258, 259, 260, 264, 268, 269, 277, 288, 300, 311, 313, 326, 332, 333, 334, 336, 337, 338, 353, 355, 356, 370, 384, 385, 386, 414, 415, 424, 425, 432, 433, 437, 442, 456, 460, 461, 465, 516, 521, 529. Ker stranski udeleženec MKT ni nasprotoval odločitvi glede delne zavrnitve dostopa zaradi varstva osebnih podatkov, o katerih je organ v izpodbijani odločbi odločil v alineji a), prve točke izreka, je v tem delu odločitev organa postala dokončna in pravnomočna. Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje, se je IP ukvarjal z vprašanjem, ali zgoraj navedeni deli zahtevane odločbe št. 306-44/201-173, izdane dne 13.10.2014, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, kot je odločil organ, ali pa gre za poslovne skrivnosti in informacije iz postopka, ki še teče (370 točka odločbe organa), na kar se sklicuje stranski udeleženec MKT.IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru predmet presoje dokument oziroma odločba, ki jo je organ izdal na podlagi 12. in 12.a člena ZPOmK-1, v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1. Gre torej za dokument, ki ga je organ izdal v okviru opravljanja javnopravne naloge nadzora presoje domnevnih omejevalnih sporazumov ter domnevne zlorabe prevladujočega položaja. V skladu z 22. členom ZPOmK-1 se izrek odločbe ali sklepa, s katerim se postopek konča, objavi na spletni strani organa. Na spletni strani organa se objavijo pravnomočne odločbe, ki jih organ izda v upravnem postopku in postopku o prekršku ter pravnomočni sklepi, s katerimi se postopek konča, brez zaupnih podatkov. Glede na navedeno je predmet presoje dokument, za katerega je že zakonodajalec v ZPOmK-1 odločil, da z izjemo zaupnih podatkov, predstavlja t.im. informacijo javnega značaja, ko so izpolnjeni pogoji pravnomočnosti. Ob tem pa je ključno vprašanje, kako določbe ZPOmK-1 vplivajo na presojo z vidika ZDIJZ, saj je v četrtem odstavku 13.b člen ZPOmK-1 določeno, da ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, organ prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij. Gre za določbo, ki specialno ureja vprašanje dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ v postopku po ZPOmK-1. Tako je tudi Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št. I U 454/2015-18, z dne 9. julija 2015 opozorilo na obrazložitev navedene določbe 13b. člena v predlogu ZPOmK-lA, v Poročevalcu DZ RS, št. 43/09, iz katere izhaja, da gre za specifično ureditev, ki predstavlja delni odstop od ureditve v ZDIJZ, kar je potrebno zaradi specifičnosti postopkov pred tem organom, v skladu s katerim morajo biti določeni instituti (tajnost vira in poslovne skrivnosti) ustrezno varovani tudi nasproti tretjim osebam. Navedeno je še, da za navedena instituta izjeme po 6. členu ZDIJZ ne veljajo. Javnost in transparentnost dela organa pa se ustrezno zagotavljata z obveznostjo objave odločb in sklepov, s katerimi se postopek konča, na spletni strani organa. Ker je, glede na navedeno, v obravnavanem primeru predmet presoje informacija, ki je del postopka, za katerega ZPOmK-1 Z, v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, izrecno zahteva drugačno obravnavo, je IP v nadaljevanju presojal dostop do zahtevane informacije z vidika specifičnosti ureditve dostopa do informacij javnega značaja po ZPOmK-1. Po določbi četrtega odstavka 13b. člena ZPOmK-l je organ zavezan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost podjetij. Enako tudi 22. člen ZPOmK-1 nalaga organu varovanje zaupnih podatkov. O zaupnosti podatkov govori tudi 61.a člen ZPOmK-1, ko določa, da se z namenom obveščanja javnosti na spletni strani agencije objavijo odločbe, ki jih izda sodišče v postopku sodnega varstva zoper odločbe organa, brez zaupnih podatkov.Sledi torej vprašanje, kaj sodi med »poslovne skrivnosti« oziroma »zaupne podatke«, ki jih mora organ varovati oziroma pred objavo odločbe izločiti in torej v tem delu ne gre za prosto dostopne informacije. Pojem »zaupni podatki« je obrazložen v 16. točki 3. člena ZPOmK-1, ki določa, da so »zaupni podatki« poslovne skrivnosti, poslovna korespondenca, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost podjetja, osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne štejejo podatki, ki so javno dostopni. Pojem »poslovne skrivnosti« je obrazložen v 17. točki 3. člena ZPOmK-1 in določa, da so »poslovne skrivnosti« podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb. Razlagi omenjenih pojmov kažeta na to, da »zaupni podatki« zajamejo širok krog podatkov, v okvir katerih med drugim sodijo tudi poslovne skrivnosti. Ker je z vidika dostopa do informacij javnega značaja organ, v skladu s četrtim odstavkom 13b. člena ZPOmK-l, dolžan varovati poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju presojal obstoj poslovne skrivnosti v zgoraj navedenih delih zahtevane odločbe št. 306-44/201-173, izdane dne 13. 10. 2014, kot jih zatrjuje stranski udeleženec MKT.IP ob tem ugotavlja, da je ZPOmK-1 poslovno skrivnost opredelil z dvema kriterijema, ki morata biti zaradi uporabe besedne zveze »in« podana kumulativno, in sicer: izkazana mora biti občutna škoda, ki bi nastala z razkritjem podatkov, ob tem pa mora iti za podatke, ki so znani samo omejenemu krogu oseb. Gre torej za ureditev, ki je v določenem delu drugačna od opredelitve poslovne skrivnosti, kot jo določa ZGD-1 v 39. členu in na katerega se sicer sklicuje izjema poslovne skrivnosti, kot je določena v drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega so utemeljene navedbe stranskega udeleženca MKT, da je materialni predpis, ki v konkretnem primeru predstavlja podlago za presojo obstoja poslovne skrivnosti, ZPOmK-1 in ne ZGD-1. Ne glede na navedeno pa IP ugotavlja, da kljub temu, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na ZGD-1, vendar le svoje presoje ni vezal samo na navedeni predpis, temveč je podlago za odločanje vselej vezal tudi na 13.b člena ZPOmK-1. Ni namreč mogoče mimo dejstva, da tudi drugi odstavek 39. člena ZGD-1, enako kot 13.b člena ZPOmK-1, obstoj poslovne skrivnosti veže na nastanek občutne škode, ki bi nastala družbi z razkritjem podatkov. Prav tako pa je mogoče tudi drugi kriterij po ZPOmK-1, da mora iti za podatke, ki so znani samo omejenemu krogu oseb, povezati s splošno opredelitvijo poslovne skrivnosti po ZGD-1, saj iz komentarja ZGD-1 izrecno izhaja, da dejstvo, da podatek lahko velja kot poslovna skrivnost le, če je znan samo omejenemu krogu ljudi, pomeni dejansko sestavino, bistveno značilnost poslovne skrivnosti. Zato IP z vidika vsebinske presoje obstoja poslovne skrivnosti ne more slediti navedbam stranskega udeleženca MKT, da organ ni ugotavljal kriterijev, ki jih zahteva ZPOmK-1, saj se je, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, opredeljeval do izkaza občutne škode in do (ne)dostopnosti informacij širšemu krogu. V 18. členu ZPOmK-1 je opredeljena pravica strank do pregleda dokumentov zadeve, v okviru katere je določeno, da dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti iz druge alineje prejšnjega odstavka (zaupni podatki) nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo organa mu mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov iz druge alineje prejšnjega odstavka. Kljub temu, da v obravnavanem primeru ne gre za pravico stranke, temveč širšo pravico dostopa do informacij javnega značaja, je organ pravilno pozval v postopek stranskega udeleženca MKT, da se opredeli do obstoja poslovne skrivnosti, kar je tudi sicer v skladu z dokaznim bremenom pri obstoju objektivnega kriterija varovanja poslovne skrivnosti, pa tudi s pravico, da so v skladu z ZUP v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. Dejstvo je, da družba sama najbolje ve, katere so tiste informacije, ki bi ji z razkritjem povzročile občutno škodo, prav tako pa lahko le družba sama konkretizira »občutno škodo«, saj zgolj s hipotetičnem zatrjevanjem in povzemanjem zakonskih norm ni zadoščeno dokazni oceni. S tem, ko je ZPOmK-1 vezal poslovno skrivnost na obstoj objektivnega kriterija, je pravzaprav omejil možnost, da bi se s poslovno skrivnostjo varovali tudi manj pomembni podatki, kar omogoča prvi odstavek 39. člena ZGD-1 (subjektivni kriterij), posledično pa je na ta način zagotovljena tudi večja transparentnost odločb, ki jih organ izda pri izvajanju javnopravnih nalog. Vsekakor pa že po naravi stvari nobeno podjetje ne more pričakovati, da bi organi nadzora, ki so pristojni za to, da v javnem interesu ugotavljajo nezakonita stanja in jih posledično s svojimi odločbami odpravljajo ter tudi sankcionirajo, varovali informacije, ki predstavljajo kršitev zakona. Pravno zmotna in v nasprotju s pravno varnostjo, bi bila zato razlaga 13.b člena ZPOmK-1, ki bi omogočala varovanje informacij, ki so povezane ali predstavljajo kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev, katerih nadzor je v pristojnosti organa, kar želi s pritožbo doseči stranski udeleženec MKT. Pri tem je treba poudariti, da ZPOmK-1 sicer res predstavlja delen odstop od ureditve v ZDIJZ, vendar po mnenju IP to ne pomeni, da za podjetja v postopkih po ZPOmK-1, ne veljajo splošne določbe 39. člena ZGD-1, kjer je institut poslovne skrivnosti urejen in v katerem je izrecno določeno, da se s poslovno skrivnostjo ne morejo varovati kršitve zakona. Gre za generalno določbo, ki velja ne glede na to, v okviru katerega postopka je poslovna skrivnost zatrjevana. ZPOmK-1 je v 13.b členu specialno uredil zgolj »pozitivno« opredelitev poslovne skrivnosti, na pa tudi »negativne« opredelitve, kdaj ne gre za poslovno skrivnost, kar pomeni, da v »izključevalne kriterije« po ZGD-1 ZPOmK-1 ni posegel. Prost dostop do informacije, da je določeno podjetje kršilo zakon ter na kakšen način, zagotovo ni v interesu podjetja in verjetno lahko tudi vpliva na njegov konkurenčni položajna trgu (na kar pa bi moralo podjetje misliti pred kršitvijo zakona), vsekakor pa ima v takem primeru prednost javni interes, ki je v tem, da se opozori na ravnanja, ki predstavljajo nepravilnosti in vzpostavi zakonito stanje. Če bi sledili razlagi, kot jo zatrjuje stranski udeleženec MKT, potem ne bi smela nobena inšpekcija oz. pristojni organi javnosti seznaniti o ugotovljenih kršitvah, tudi v primerih, ko je za to nedvomno podan javni interes (npr., ko gre za ugotovljene kršitve na področju varne hrane, varstva potrošnikov – npr. o kršitvah pri pekarnah, mesnih izdelkih, ipd.), saj tovrstne informacije vedno nedvomno posegajo v konkurenčni položaj teh podjetij, pri čemer ni dvoma, da ima v takih primerih javni interes prednost pred interesi gospodarskih družb, zato so ti podatki tudi redno javno objavljeni. Ob tem IP opozarja, da nadzor nad izvajanjem zakonodaje, ki ga izvaja organ, ni v osnovi nič drugačen od nadzora, ki ga izvajajo zgoraj omenjene inšpekcije, morda jo le državljani manj osebno občutimo, kot pa na primer pri informacijah, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi. Na načelni ravni pa gre za enako zadevo, organ je pristojen, da se odpravijo kršitve ZPOmK-1 in vzpostavi zakonito stanje v okviru pristojnosti organa, zato morajo biti informacije, ki so s tem povezane, prosto dostopne. IP poudarja, da dostopa do informacij o kršitvah zakona ni mogoče prekriti z institutom poslovne skrivnosti, oziroma povedano drugače, če bi podjetje delovalo v skladu z zakonom, do informacij, ki predstavljajo kršitve zakona sploh ne bi prišlo. IP ugotavlja, da je stranski udeleženec MKT, v dopisu z dne 20. 11. 2014, za naslednje dele odločbe št. 306-44/201-173 izdane dne 13.10.2014: 5, 13, 15, 17, 46, 47, 49, 58, 59, 63, 111, 180, 181, 184, 189, 192, 200, 203, slika 1 v okviru točke 203, 204, 205-2011, 213- 217, 219 do 224, 226 do 229, slika 4 v okviru točke 227, 232 do 235, 239-242, 245, 246, 258, 259, 260, 264, 268, 269, 277, 288, 300, 311, 313, 326, 332, 333, 334, 336, 337, 338, 353, 355, 356, 384, 385, 386, 414, 415, 424, 425, 432, 433, 437, 442, 456, 460, 461, 465, 516, 521, 529, zgolj na splošno zatrjeval obstoj poslovne skrivnosti in se pri tem skliceval na 39. člen ZGD-1. Informacije je razdelil po sklopih, na katera področja se nanašajo: o ponujenih popustih, o svoji cenovni politiki, o kapacitetah, na pogodbe zasebne narave in druge informacije ter iz slednjega izvedel zaključek, da gre za informacije, ki predstavljajo njegovo konkurenčno prednost in bi mu z razkritjem nastala občutna škoda. IP ugotavlja, da stranski udeleženec MKT pri tem svojih trditev ni konkretiziral in zanje ni predložil nobenih dokazov. Brez dvoma pa je dokazno breme na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Ta mora z dejanskimi navedbami izkazati tako občutno škodo kakor tudi dejstvo, da gre za podatke, ki so znani samo omejenemu krogu oseb, v skladu s 13.b členom ZPOmK-1. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS v sodbi pod opr. št. IIU 308,2014 z dne 23.6.2015, pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009, v katerih je sodišče izrecno poudarilo, da je dokazno breme o obstoju občutne škode na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Naloga organa in v pritožbenem postopku IP pa je, da preizkusi, ali je podjetje (stranski udeleženec MKT) izkazalo obstoj kriterijev iz 13.b členom ZPOmK-1. IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi podrobno utemeljil in obrazložil razloge, zaradi katerih je določene podatke, ki jih je stranski udeleženec MKT označil kot poslovno skrivnost, prekril, za druge pa odločil, da se dostop do njih odobri, zato IP v tem delu v celoti sledi obrazložitvi organa. Trditev stanskega udeleženca MKT, da je organ pri odločanju uporabil napačno materialno pravo, je zato po oceni IP neutemeljena, saj je organ v postopku ugotavljal, ali je stranski udeleženec MKT v postopku dokazal, da bi mu z razkritjem zatrjevanih poslovnih skrivnosti nastala občutna škoda in zaključil, da v delih, do katerih je omogočil dostop, obstoj objektivnih okoliščin poslovne skrivnosti, v skladu s 13.b členom ZPOmK-1, ni izkazana. Ob tem je organ pravilno ugotovil, da se določeni podatki, ki so predmet presoje, nanašajo na postopek javnega naročanja (deli odločbe: 245, 268, 269, 288, 355, 384, 385), ki v osnovi izhaja iz načela transparentnosti in načela gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev in prvič, kot taki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, drugič, pa so ob dejstvu javnosti postopka javnega naročanja izgubili tudi eno izmed ključnih sestavin poslovne skrivnosti iz 13.b člena ZPOmK-1, da so podatki znani samo omejenemu krogu oseb. Po mnenju IP si v tem pogledu stranski udeleženec MKT napačno razlaga, da so omenjeni podatki poznani samo konkurentom v postopku, ki ga je izvajal organ, saj je zadevo treba gledati širše, v smislu, da lahko prav vsak pridobi informacije o pogojih in merilih, ki so jih izbrani udeleženci javnega naročila, morali izpolnjevati, te informacije pa je presojal z vidika kršitev ZPOmK-1 tudi organ v odločbi, ki je predmet zahteve. Povedano drugače, informacije iz postopka javnih naročil npr. o ceni na enoto, količini, podatki o pogodbenih strankah, izpolnjevanju pogojev,…lahko zahteva vsakdo, saj so javne po samem zakonu. Drugi odstavek 22. člena ZJN-2 namreč izrecno določa, da so (ne glede na prvi odstavek, ki govori o varstvu podatkov) javni podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Zaradi navedenega v obravnavanem primeru ni izpolnjen eden izmed kumulativnih pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po 13.b členu ZPOmK-1, da so podatki poznani le omejenemu krogu oseb. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe pa je organ sledil stranskemu udeležencu MKT, da bi mu z razkritjem podatkov o popustih, maržah na posamezne izdelke, nastala občutna škoda, zato je prosilcu v tem delu dostop zavrnil (382, 383, 409, 411, 489, 490). Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ skrbno pretehtal, v katerih delih odločbe so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti oziroma, v katerih delih odločbe gre za prosto dostopno informacijo, za razliko od stranskega udeleženca MKT, ki tudi v pritožbi ne navaja konkretno, kateremu delu izpodbijane odločbe nasprotuje (izjema je 370 točka), saj je pritožba povsem pavšalna, kar med drugim potrjuje tudi stavek v prvem odstavku na četrti strani pritožbe: » …, da bi ob doslednem upoštevanju dokumentov Evropske komisije, organ moral slediti predlogom MKT in iz odločbe izbrisati več (ne pa vse, pripomba IP) zatrjevanih poslovnih skrivnosti«. Katere dele konkretno, pritožba ne pove. Nadalje IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru informacije prepletene tudi z ugotovitvami, ki so relevantne v postopku po ZPOmK-1, na podlagi katerega se po uradni dolžnosti in v javnem interesu ugotavljajo kršitev po ZPOmK-1. Po oceni IP je organ pravilno zaključil, da informacije (deli odločbe: 5, 13, 15, 17, 47, 49, 58, 59, 63, 180, 181, 184, 189, 192, 200, 203, slika 1 v okviru točke 203, 204, 205-2011, 213- 217, 219 do 224, 226 do 229, slika 4 v okviru točke 227, 232 do 235, 239-242, 246, 258, 259, 260, 264, 277, 300, 311, 313, 326, 332, 333, 334, 336, 337, 338, 353, 356, 386, 414, 415, 424, 425, 432, 433, 437, 442, 456, 460, 461, 465, 516, 521, 529), ki izkazujejo kršitev zakona, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (kar je bilo obrazloženo že zgoraj), saj ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč predstavljajo odločbo, ki je bila izdana v javnem interesu. Dejstva, ugotovljena v taki odločbi, zato ne morejo biti v celoti označena kot poslovna skrivnost posamezne stranke postopka. IP ob tem poudarja, da je kršitve zakona ugotovil organ, pristojen za ugotavljanje teh kršitev in da je odločba, s katero so bile kršitve ugotovljene, dokončna, zato se ni posebej spuščal v ugotavljanje, ali je bila odločitev organa, da navedeni podatki predstavljajo kršitve zakona, ustrezna ali ne, saj so kršitve dokončno ugotovljene od za to pristojnega organa. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da razkriti podatki predstavljajo dokaze o kršitvah zakona, podatki, ki dokazujejo kršitev zakona, pa ne morejo biti poslovna skrivnost. Organ je pri tem, zgolj kot dodaten argument za dostop do informacij, ne pa kot pravno podlago za odločanje, opozoril tudi na navodila Evropske komisije, da dokazi o kršitvah ne morejo biti obravnavani kot zaupni, zato so po mnenju IP neutemeljene navedbe stranskega udeleženca MKT, da je organ svojo odločitev v celoti oprl na neformalno navodilo. Vsekakor pa gre za jasno napotilo, prisotno v evropskem pravnem prostoru, da se z »institutom poslovne skrivnosti« ne morejo »skrivati« podatki o kršitvah zakona. Drugačna razlaga bi dejansko izničila delovanje organov, ki v javnem interesu nadzirajo spoštovanje zakonov ter na ta način skrbijo, da se ohranja zaupanje v pravno državo. Kako velik vpliv na pravno varnost ima transparentnost podatkov iz odločb organa, se je zavedal tudi zakonodajalec, ki je ob znanem dejstvu, da gre za odločbe, s katerimi se ugotavljajo kršitve zakona, v 22. členu ZPOmK-1 izrecno predvidel njihovo javno objavo. Tudi iz tega izhaja, da odločba v celoti ne more biti varovana kot poslovna skrivnost zainteresirane gospodarske družbe.IP ugotavlja, da je organ v okviru zgoraj navedenih delov odločbe, ki je predmet zahteve, omogočil dostop tudi do t.im. »poslovne komunikacije« na način, da je prekril varovane osebne podatke. Stranski udeleženec MKT se v pritožbi glede tega ni posebej opredeljeval, med tem ko je stranski udeleženec Extra Lux d.o.o. (v odgovoru na pritožbo) navedel, da elektronska korespondenca sodi v zasebno varovano komunikacijo, ki spada v polje utemeljeno pričakovane zasebnosti zaposlenih. IP ob tem primarno poudarja, da je kot pritožbeni organ dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija pritožnik, to je stranski udeleženec MKT. Stranski udeleženec Extra Lux d.o.o. se zoper izpodbijano odločbi ni pritožil, zato je za odločitev organa zanj postala pravnomočna, navedbe v odgovoru na pritožbo pa za pritožbeni postopek niso relevantne. Ne glede na navedeno pa IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi argumentirano pojasnil, da se »elektronska komunikacija« nanaša izključno na poslovne podatke oziroma so podatki del poslovne korespondence zaposlenih v podjetju in kot taki del poslovne dokumentacije, na podlagi katere je organ izvedel bistvene ugotovitve in zaključke glede dejstev in okoliščin, iz katerih je razvidno ravnanje strank postopka, ki pomeni kršitev ZPOmK-1. IP ugotavlja, da navedeni ugotovitvi ni oporekal nihče, v smislu, da se komunikacija ne bi nanašala na postopke v zvezi z izvedbo javnega naročila, ki je bil predmet nadzora organa ozirom, da bi se komunikacija nanašala na nekoga, ki ne bi bil s tem povezan. IP se zaveda dolžnosti, da je treba določilo 4. člena ZDIJZ razlagati v skladu z ustavnimi določbami, med katerimi je relevantna določba 37. člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil), v povezavi z načelom sorazmernosti (3. odstavek 15. člena Ustave RS), vendar pa IP ugotavlja, da v obravnavnih delih odločbe, ki so predmet zahteve, ne gre za zasebno komunikacijo v smislu tajnosti občil po 37. členu Ustave RS, tega pa nista v postopku uveljavljala in izkazala niti stranska udeleženca MKT in Extra Lux d.o.o. Ni namreč mogoče sprejeti stališča, da bi se pod pretvezo »tajnosti občil« varovale kršitve zakona. Povsem jasno je torej, da »skrivanje« informacij javnega značaja v vsebino e-sporočila, in potem sklicevanje na ustavno pravico do tajnosti pisem, ni dopustno in pomeni izkrivljanje prava. IP bi ob tem opozoril na sodbo Upravnega sodišča RS z opr. št. I U 1551/2011 z dne 18.1.2012 iz katere izhaja, da samo dejstvo, da je predmet presoje v postopku po ZDIJZ »elektronska komunikacija«, ne pomeni nujno avtomatičnega zaključka, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja oziroma da je ugotovitev, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave RS. Ob tem IP ponovno poudarja, da je sledil utemeljenemu zaključku organa, da gre v konkretnem primeru za poslovno in ne za zasebno komunikacijo.Stranski udeleženec MKT je v pritožbi nadalje navajal, da aktivna stranka postopka ne more biti v slabšem položaju, zaradi dejstva, da preostali stranki postopka ne varujeta svojih informacij, ki so po vsebini identične informacijam aktivnega podjetja. IP se s tem sicer lahko strinja, vendar pa ugotavlja, da tega organ v izpodbijani odločbi (točka 28) niti ni zatrjeval, temveč je zgolj navedel, da stranski udeleženec ne more varovati podatkov drugega podjetja, še zlasti ne ob dejstvu, če jih ne varuje niti to podjetje. Organ je sicer na splošno zaključil, da preostali stranki postopka nista zatrjevali poslovne skrivnosti, vendar po oceni IP omenjen argument organa ne predstavlja podlage za odločitev, da gre v zgoraj navedenih delih zahtevane odločbe št. 306-44/201-173, za prosto dostopne informacije. Ključna je namreč ugotovitev organa, da stranski udeleženec MKT pri izkazovanju poslovne skrivnosti, ni predložil dokazov o konkretni občutni škodi, ki bi mu nastala z razkritjem podatkov, ki jih je stranski udeleženec MKT v ne zaupni verziji prekril, in mu zato organ v izpodbijani odločbi ni sledil v celoti.Stranski udeleženec MKT v pritožbi izrecno nasprotuje tudi prostemu dostopu do 370 točke zahtevane odločbe št. 306-44/201-173 izdane dne 13. 10. 2014. Sklicuje se na izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z utemeljitvijo, da gre za informacije iz postopka pred Komisijo za preprečevanje korupcije, ki še teče in bi razkritje privedlo do napačnega razumevanja objavljenih informacij, v smislu, da bi mu objavljeni podatki povzročili poslovno škodo v obliki okrnitve ogleda. IP ugotavlja, da izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj se organ do argumentov oziroma navedb stranskega udeleženca MKT ni opredelil, s čimer je storil bistveno kršitev pravil postopka. Omenjeno kršitev pa je, v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, v pritožbenem postopku odpravil IP sam. Z vpogledom v 370 točko izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da vsebina informacij ne izpolnjuje kriterijev za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval stranski udeleženec MKT. Za obstoj navedene izjeme morajo biti kumulativno podani naslednji kriteriji:- dokument mora biti še v postopku izdelave,- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, - specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 76/05 in 119/07, 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba), ki v 1. odst. 7. čl. določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.V obravnavanem primeru je podatek povzet iz dokumenta, ki je nedvomno že zaključen, saj je bil posredovan organu, prav tako pa je zaključen tudi sam dokument, ki je predmet presoje. Dejstvo, da ni zaključen postopek, ki je predmet vsebine 370 točke dokumenta, pa za obstoj navedene izjeme ni relevantno. Stranski udeleženec MKT je »zaključenost dokumenta« vezal na sam postopek, ki je v dokumentu povzet in po navedbah stranskega udeleženca MKT še ni zaključen, kar je nepravilno in v nasprotju z zatrjevano izjemo. Razlaga te izjeme na način, kot jo razume stranski udeleženec MKT, bi v praksi pripeljala do situacije, da bi lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo tekom postopka sprejemanja nekih končnih oziroma dokončnih rešitev. IP ob tem poudarja, da se z navedeno izjemo varujejo informacije iz dokumenta organa, ki je v postopku izdelave pri organu, ne pa podatki stranskih udeležencev. Povedano drugače, to pomeni, da se na navedeno izjemo lahko sklicuje zgolj organ, ki ima dokument v izdelavi, kar nedvomno izhaja iz zgoraj navedenih kriterijev, ki izjemo opredeljujejo (eden od kriterijev je namreč, da je dokument predmet posvetovanja v organu in da ga še ni zaključila odgovorna oseba organa). Gre torej za izjemo, ki neposredno ščiti organ oziroma zavezanca za dostop do informacij javnega značaja (na pa drugih strank postopka). Organ se v obravnavanem primeru na to izjemo ni skliceval, zato tudi stranski udeleženec MKT pri sklicevanju nanjo ne more biti uspešen. Ker že odsotnost enega pogoja onemogoča sklicevanje na zatrjevano izjemo, niti ni potrebno izvesti škodnega testa. Glede na navedeno IP zaključuje, da izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP ob tem ugotavlja, da argumentov stranskega udeleženca MKT ni mogoče aplicirati na obstoj katere od drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dejstvo, da določen postopek teče, namreč ni v korelaciji z varstvom stranke tega postopka, temveč v »varovanju« izvedbe tega postopka oziroma povedano drugače, treba je izkazati, da bi razkritje škodovalo izvedbi konkretnega postopka, ki je v teku, ne pa škode, ki bi potencialno lahko nastala stranki tega postopka, kar zatrjuje stranski udeleženec MKT.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je izpodbijana odločba organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba stranskega udeleženca MKT pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.Stranski udeleženec MKT je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov v povezavi s pritožbenim postopkom. Stroški obsegajo nagrado za postopek, pavšal za poštne in tel. storitve, DDV in upravno takso. IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru stranski udeleženec MKT s svojo pritožbo ni uspel, zaradi česar se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

Mladinska knjiga trgovina d.o.o. - Javna agencija za varstvo konkurence

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE