Prosilec - Višje sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-57/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje večjega števila dokumentov v zvezi z ocenami sodnikov, aktivnostmi sodne uprave in glasovanjem višjih sodnikov v posameznih zadevah. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, ker je o delu zahteve že bilo odločeno, z delom zahtevane dokumentacije organ ne razpolaga, glede preostalih delov zahtevane dokumentacije pa sta podani izjemi po 2. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo. IP je ugotovil, da organ dejansko z delom zahtevane dokumentacije ne razpolaga in da sta glede dokumentacije s katero organ razpolaga izjemi varovanih osebnih podatkov in notranjega delovanja podani, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. IP je ugotovil, da je o delu zahteve že bilo pravnomočno odločeno, zato je v tem delu izpodbijano odločbo odpravil in zahtevo v tem delu zavrgel.ODLOČBA:Številka: 090-57/2015/2
Datum: 3. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 129. čl, 2. odst. 247. čl. in 1. odst. 248. čl. ter 1. in 2. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 3. 2. 2015, št. Su 119/2015, Republike Slovenije, Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. Odločba organa št. Su 119/2015, z dne 3. 2. 2015 se v delu, ki se nanaša na vpogled in pridobitev kopije pritožbe … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925, z dne 16. 11. 2012, odpravi po uradni dolžnosti.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
in
S K L E P:
1. Zahteva prosila se v delu, ki se nanaša na vpogled in pridobitev kopije pritožbe … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925, z dne 16. 11. 2012, zavrže kot nedovoljena.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 24. 2. 2014, 20. 3. 2014 in 24. 10. 2014 na Sodni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju Sodni svet) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Sodni svet je dne 23. 12. 2014 odstopil del zahteve v pristojno reševanje organu, in sicer zahtevo za vpogled in pridobitev fotokopij:
I. ocene sodniške službe za …,
II. pritožbe … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925, z dne 16. 11. 2012,
III. dokumentov, ki izkazujejo ravnanja sodne uprave organa zoper višje sodnike oz. celotne dokumentacije, na podlagi katere so bile izdelane ocene sodniške službe za višje sodnike … …, …, …, …, …, …, …, … in …,
IV. dokumentacije, na podlagi katere je bil opravljen službeni nadzor nad delom …,
V. dokumentacije, ki se nanaša na izid glasovanja višjih sodnikov v posameznih zadevah na organu (zadevi, opr. št. II Kp 85253/2010).
Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. Su 119/2015, z dne 3. 2. 2015, delno ugodil. V obrazložitvi je glede tč. I. zahteve prosilca navedel, da z oceno sodniške službe za sodnico … ne razpolaga. Predlog za izdelavo ocene sodniške službe za omenjeno sodnico na Personalni svet organa namreč ni bil posredovan. Organ je v zvezi s tč. V. zahteve pojasnil, da je v zvezi s to dokumentacijo podana izjema po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju sme v skladu s področnimi postopkovnimi zakoni pregledati samo Višje sodišče, ko odloča o pravnem sredstvu oz. javnost je v tem delu v celoti izključena tudi za stranke konkretnega postopka. Razkritje takšnega podatka bi lahko ogrozilo kritično razpravo in odločanje senata, kar bi lahko povzročilo motnje oz. nepopravljivo škodo pri delovanju organa. Nadalje je organ v zvezi s tč. II. zahteve prosilca pojasnil, da je o tej zahtevi že odločil z odločbo št. 244/2014, z dne 14. 5. 2014, zoper katero je prosilec neuspešno vložil pritožbo (zavrnilna odločba IP št. 090-131/2014/4, z dne 10. 10. 2014). Pritožba je namreč del spisovne dokumentacije v zadevi izdelave ocene sodniške službe, o zahtevi za posredovanje ocene pa je bilo že odločeno. Poleg tega je citiral preteklo prakso IP in navedel, da je v zvezi s to tč. zahteve podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Sodnica je namreč z zahtevano pritožbo izpodbijala zaključke Personalnega sveta po vseh kriterijih iz 29. čl. Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZSS) in na več mestih citirala obrazložitev iz ocene sodniške službe ali pa povzela zaključke Personalnega sveta, za tem pa problematizirala zaključke iz ocene ter navajala proti argumente. Če bi organ ugodil zahtevi prosilca, bi s tem v večjem delu tudi razkril obrazložitev iz ocene sodniške službe. Organ je tudi presodil, da delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ ni mogoč, ker je pritožba vsebinsko zaključena celota, ki se nanaša na oceno sodniške službe in se v njej prepletajo vse sodničine značajske lastnosti, sposobnosti, značilnosti, lastnosti in navade, ki sodijo v njeno zasebno sfero. Organ ne razpolaga z delom zahtevane dokumentacije (v zvezi s sodniki …, …, … in …) v tč. III. zahteve prosilca, ker arhiva v navedenih zadevah ne vodi več. Glede ostalih sodnikov pa je organ ugotovil, da z dokumentacijo razpolaga, a je pojasnil, da se v skladu s 3. odst. 31. čl. ZSS ocena sodniške službe izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. čl. ZSS. Predlog torej vsebinsko vsebuje vse informacije, ki jih vsebuje tudi ocena sodniške službe. Naloga personalnega sveta pa je, da navedene podatke vrednostno oceni in na tej podlagi za sodnika sprejme ustrezno oceno sodniške službe. Organ je v tem delu svojo odločitev oprl na obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in na nemožnost delnega dostopa v skladu s 7. čl. ZDIJZ. Nadalje je organ glede tč. IV. zahteve prosilca pojasnil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga. V tem delu zahtevani dokument je vsebinsko razdeliti na dva dela. V prvem delu je sodnik, ki je opravil službeni nadzor, opravil popis pregledanih zadev sodnice … ter v tem okviru izdelal kratek opis vsebine zadeve. V drugem delu pa poročilo vsebuje tudi ugotovitve o pravilnosti ravnanj sodnice, ki je na zadevah delala ter oceno upravičenosti razlogov, zaradi katerih sodnice odločb ni izdala v zakonskih rokih. ZSS jasno in natančno določa osebe, katerim se vsebina poročila lahko razkrije. Organ zato meni, da je v zvezi s poročilom o pregledu poslovanja podana izjema po 3. tč. 6. čl. ZDIJZ. Organ je ob presoji možnosti delnega dostopa v skladu s 7. čl. ZDIJZ ugotovil, da je delni dostop do zahtevanega dokumenta mogoč, tako da se prosilcu posreduje fotokopija poročila o pregledu poslovanja z dne 15. 10. 2012, pri čemer so razkriti vsi tisti deli poročila, ki vsebujejo popis pregledanih zadev, zakriti pa so tisti deli poročila, ki vsebujejo vrednostno opredelitev pravilnosti opravljanja sodniške službe sodnice … in osebne podatke strank (ime in priimek) v zadevah, ki so bile predmet službenega nadzora.
Zoper odločbo organa je prosilec, dne 13. 2. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, prepleten z razlogi, nedoločen, nepopoln in pomanjkljiv glede na zahtevo prosilca. Obrazložitev je podana v nasprotju z izrekom in je nejasna. Organ je zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo. Organ je izbrisal bistvene dela službenega poročila brez oznake, ki se nanaša na št: III P 3083/2010, različno postopal v zadevi … in drugače v zadevi … glede na izkazana kazniva dejanja sodnic tekom postopkov. Organ se ni določno opredelil, kateri so ostali višji sodniki glede katerih razpolaga z dokumentacijo o sodniških ocenah in kateri so sodniki glede katerih z oceno ne razpolaga. O tem tudi ni meritorno odločil. Zatrjevane izjeme od prostega dostopa do informacij niso podane. Sodniki so vedeli za kazniva dejanja sodnic … in …. Prosilec je glede na neutemeljene zavrnitve organa degradiran, omadeževan in obravnavan neenakopravno v primerjavi z javno osebo – sodniki, ki so storili v postopku kazniva dejanja in ki v imenu Ijudstva sodijo in nekaznovani podajajo vrednostne ocene za prosilca. Sodniki imajo poseben status in zanje ne veljajo zakoni in Ustava in imuniteta za storjena kazniva dejanja. Organ ni omogočil vpogleda v originalne listine z namenom onemogočiti poštene informacije glede dejanskega vzroka razrešitve sodnic.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 119/2015, z dne 20. 2. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Višje sodišče v Ljubljani, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 104. čl. ZS, v skladu s katerim so višja sodišča pristojna za sojenje oz. odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja, za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja in za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. V skladu s 35. čl. ZSS personalni svet višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo na okrajnih in okrožnih sodiščih na njegovem območju in za sodnike, ki so dodeljeni na višje sodišče. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
2. Glede I. tč. zahteve prosilca:
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da predlog za izdelavo ocene sodniške službe za navedeno sodnico na personalni svet organa ni bil posredovan in organ ni izdelal zahtevane ocene sodniške službe. Posledično organ z oceno sodniške službe za sodnico … ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
3. Glede II. tč. zahteve prosilca:
IP je ugotovil, da je bilo z odločbo št. 244/2014, z dne 14. 5. 2014, zoper katero je prosilec neuspešno vložil pritožbo (IP je izdal zavrnilno odločbo št. 090-131/2014/4, z dne 10. 10. 2014), o zahtevi prosilca že odločeno. Organ je namreč z navedeno odločbo zavrnil zahtevo prosilca, z dne 22. 4. 2014, s katero je prosilec v tč. V zahteval vpogled in posredovanje fotokopij listin, ki se nanašajo na delo in oceno sodniške službe sodnice …. V predmetni zadevi pa je organ zavrnil zahtevo za vpogled in posredovanje pritožbe … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925, z dne 16. 11. 2012. Navedena pritožba zoper oceno sodniške službe se vsekakor nanaša na delo in oceno sodnice, torej se obe zahtevi prosilca (v določenem delu) nanašata na isti dokument. Tudi organ je v izpodbijani odločbi sicer navedel dejstvo, da je bilo o tej zahtevi prosilca že odločeno in da je zahtevana pritožba del spisovne dokumentacije v zadevi izdelave ocene sodniške službe, a je ob tem v nadaljevanju obrazložitve obširno navedel razloge, zaradi katerih je zahtevo potrebno zavrniti. Organ je o zahtevi prosilca odločil meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. čl. ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v 2. odst. tega čl. izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. čl. ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. čl. ZUP in z njim povezana dejstva, je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na vpogled in pridobitev kopije pritožbe … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925, z dne 16. 11. 2012, napačna. Ker je 129. čl. ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odst. 247. čl. ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je IP, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, odpravil odločbo prve stopnje (2. tč. izreka odločbe) in zadevo rešil sam (1. tč. izreka sklepa).
V dopolnjenem postopku je IP izhajal iz sledečih dejstev:
- zahteva prosilca z dne 22. 4. 2014 se nanaša (tudi) na pritožbo … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925, z dne 16. 11. 2012. O tej zahtevi je organ odločil z odločbo št. 244/2014, z dne 14. 5. 2014 in tudi IP v odločbi št. 090-131/2014/4, z dne 10. 10. 2014,
- zahteva prosilca v predmetni zadevi se nanaša na pritožbo … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925, z dne 16. 11. 2012.
Ker je bilo o dokumentu, ki ga je zahteval prosilec, že pravnomočno odločeno, je treba zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja z dne 24. 2. 2014, 20. 3. 2014 in 24. 10. 2014, odstopljeno organu s strani Sodnega sveta dne 23. 12. 2014, v skladu s 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP.
4. Glede dokumentov v III. tč. zahteve prosilca:
IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da organ v arhivu ne vodi več dokumentacije v zvezi s sodniki …, …, … in …. Posledično organ v tem delu z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Nadalje je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na ostale v zahtevi navedene sodnike, in sicer na …, …, …, … in …. Zahtevana dokumentacija vsebuje mnenja o kriterijih za oceno sodniške službe za navedene sodnike. IP poudarja, da je v podobnih primerih že večkrat odločal, pri čemer je zavzel jasno stališče (glej npr. odločbo IP št. 090-164/2013/2, z dne 5. 8. 2013). Ocene sodniške službe sodnikov in sodnic so bile izdelane na podlagi Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSS) in predstavljajo pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnikov v nekem časovnem obdobju. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. čl. ZSS, kar pomeni, da nedvomno vsebuje osebne podatke v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri presoji, ali gre za varovane osebne podatke, pa ni mogoče mimo določbe 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Sodniki so javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, zato je na prvi pogled povsem logičen zaključek, da je tudi ocena njihovega dela povezana z opravljanjem javne funkcije in kot taka prosto dostopna informacija. Vprašanje, ki sledi pa je, kako široko oz. ozko je treba razlagati pojem »ocene sodniške službe«, ki je (še) v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije? Ocena sodniške službe je sestavljena iz izreka - odločitve in iz obrazložitve ocene, ki zajema nabor različnih osebnih podatkov sodnikov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje pogojev iz 29. čl. ZSS: 1. strokovno znanje, 2. delovne sposobnosti, 3. sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, 4. opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, 5. varovanje ugleda sodnika in sodišč, 6. sposobnost ustnega in pisnega izražanja, 7. opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, 8. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela; 9. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. V 29. čl. ZSS je podrobno opredeljeno, za vsak kriterij posebej, kaj mora biti predmet preizkusa, kar pomeni, da je personalni svet zavezan posamezne kriterije vsebinsko napolniti z obrazložitvijo, ki ob tem nujno kaže tudi na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika (način reševanja zadev, strokovnost, ali so odločbe pravilne in kvalitetne, pripravljenost za dodatno delo, dogodki izven službe v povezavi z ugotavljanjem varovanja ugleda sodnika in sodišča, …), za katere IP ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (3. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1)) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije« je vendarle treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Obrazložitev ocene sodniške službe je namenjena izključno ocenjevani osebi, primarno, da lahko zavaruje svoje pravice z vidika pravnega varstva, prav tako pa je na podlagi ugotovitev seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno oz. lahko izve, kakšne so njene pomanjkljivosti. Podrobne ugotovitve v obrazložitvi ocene sodniške službe pa rezultirajo v sami odločitvi – oceni in v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer personalni svet zgolj povzame zakonske določbe za vsak kriterij posebej, ali jih sodnik izpolnjuje ali ne. IP tako poudarja, da je v odločbi o oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma, ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega sodnika, pa sodijo v zasebno sfero sodnika in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Po oceni IP je transparentnost nadzora nad delom sodnikov dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevanih odločb, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. čl. ZSS sodnik (ne)izpolnjuje. Preostalih informacij v obrazložitvi zahtevanih sodniških ocen pa, v skladu z načelom sorazmernosti, ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz 3 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP je ugotovil, da zahtevana mnenja o kriterijih za oceno sodniške službe vsebujejo opisno mnenje glede izpolnjevanja zgoraj navedenih kriterijev iz 29. čl. ZSS, kar v skladu z zgoraj navedenim pomeni, da gre za informacije, ki niso povezane z opravljanjem javne funkcije oz. gre za varovane osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, glede katerih izjema od izjeme po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ne pride v poštev in ti podatki niso prosto dostopni. Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da je organ pravilno subsumiral dejansko stanje v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 7. čl. ZDIJZ oz. prosilcu ni omogočil delnega dostopa do v tem delu zahtevanih dokumentov. Celotna vsebina zahtevanih mnenj se namreč nanaša na izpolnjevanje kriterijev iz 29. čl. ZSS, kar pomeni, da bi v primeru posredovanja anonimiziranih dokumentov ti bili brez smisla za upravičenca (glej Olli Mattila vs. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II – 226). Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
5. Glede IV. tč. zahteve prosilca:
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da presojano poročilo o službenem nadzoru nad delom sodnice vsebuje osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi s tem dokumentom podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP je ugotovil, da v tem delu presojani dokument vsebuje veliko osebnih podatkov (ime, priimek, podpis, podatki oz. ocena v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 29. čl. ZSS) in presojal, ali je prosilcu do zahtevanega dokumenta možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z osebnimi podatki v dokumentu navedenih strank postopkov IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Nadalje je v zvezi z imenom in priimkom sodnice, v zvezi s katero je bil odrejen službeni nadzor in v zvezi z osebnimi podatki osebe, ki je izdelala presojano poročilo, IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njenega imena, priimka in podpisa dopustno. IP je v zvezi s preostalimi osebnimi podatki sodnice … ugotavljal, ali sodijo v njeno zasebno sfero oz., ali gre za podatke o izpolnjevanju kriterijev po 29. čl. ZSS. Kot je navedeno zgoraj (4. tč. obrazložitve), so podatki o izpolnjevanju kriterijev po 29. čl. ZSS izvzeti iz izjeme od izjeme po 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. sodijo v zasebno sfero posameznega sodnika. IP je ugotovil, da je organ prve stopnje pravilno presodil, da se ocena ocenjevalca v poročilu o službenem nadzoru nanaša na izpolnjevanje vsaj treh kriterijev iz 29. čl. ZSS, in sicer na delovno sposobnost, sposobnost razreševanja pravnih vprašanj ter opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov. Teh informacij v skladu z zgoraj navedenim (načelo sorazmernosti) ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz 3 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je torej ugotovil, da zahtevano poročilo o službenem nadzoru nad delom sodnice v tem delu vsebuje mnenje glede izpolnjevanja zgoraj navedenih kriterijev iz 29. čl. ZSS, kar v skladu z zgoraj navedenim pomeni, da gre za informacije, ki niso povezane z opravljanjem javne funkcije oz. gre za varovane osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, glede katerih izjema od izjeme po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ne pride v poštev in ti podatki niso prosto dostopni. Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
6. Glede V. tč. zahteve prosilca:
IP poudarja, da je v podobnih primerih že večkrat odločal, pri čemer je zavzel jasno stališče (glej npr. odločbi IP št. 021-68/2008/7, z dne 8. 11. 2008 in št. 090-87/2009/2, z dne 24. 6. 2009), da gre pri zahtevanih informacijah za izjemo notranjega delovanja organa iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.
Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.
IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme in ugotovil, da gre za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa. V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega kriterija izjeme. Z logično razlago določb o postopku posvetovanja in glasovanja ter izdelave zapisnika seje senata je moč priti do zaključka, da je zakonodajalec že sam predvidel, da bi razkritje takšnega podatka javnosti ogrozilo kritično razpravo senata, torej bi povzročilo motnje oz. nepopravljivo škodo pri delovanju organa. Takšno prepričanje potrjuje tudi dejstvo, da je iz zapisnika seje senata razvidno, kako je odločal posamezen član senata, ki je sicer kolegijski organ in mora navzven nastopati enotno. Načelo kolegijskega odločanja je namreč eno izmed načel, ki je namenjeno zagotavljanju neodvisnega in nepristranskega sojenja. Po tem načelu mora v postopku sodnega nadzora odločati več sodnikov v senatih, saj se na ta način lahko izognemo ali zmanjšamo morebitne pritiske na odločujoče sodnike (Uprava in sodni nad/or. E. Kerševan, Pravna fakulteta. Ljubljana. 2004, str. 215). Predmet demokratičnega nadzora s strani javnosti je v primerih, ko senat odloča na nejavni seji, končna odločitev kolegijskega organa, ki je vsebovana v sodbi organa, ne pa tudi sam postopek sprejemanja odločitve. Če bi namreč javnosti omogočili, da bi se seznanila z glasovi posameznih članov senata, bi to nedvomno ogrozilo njihovo neodvisnost in nepristranskost, s čimer bi kolegijsko odločanje tudi izgubilo svoj smisel in namen, ki je v tem, da se preprečijo posledice morebitnih pritiskov na posameznega sodnika. Glede na navedeno je IP ugotovil, da obstajajo utemeljeni in zadostni razlogi za prepričanje, da bi z zagotovitvijo dostopa javnosti do zahtevanih informacij nastala škoda pri delovanju organa, zlasti škoda, povezana z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodstva, ki bi bila večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Ker je IP ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka