Prosilec - Urad za intelektualno lastnino
+ -Številka: 090-31/2015
Kategorije: Ostali sodni postopki
POVZETEK:Prosilec je od organa posredovanje kopije celotnega upravnega spisa, katerega dokončni sklep je organ objavil na spletni strani. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval zahtevane dokumente, pri čemer je v njih na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekril podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost oz. varovane osebne podatke. Prosilec se je pritožil v delu, ki se nanaša na prekrite podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v zvezi z zahtevano dokumentacijo poteka postopek pred Upravnim sodiščem RS, razkritje zahtevanih dokumentov pa bi lahko škodovalo temu postopku. Posledično je glede zahtevanih dokumentov podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tako ravnal pravilno, ko je dostop do podatkov, ki so predmet pritožbenega postopka zavrnil. Pri tem pa se organ ni skliceval na obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za katero je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je podana. IP je zato na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-31/2015/4
Datum: 19. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 12. 2014, zoper odločbo Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-24/2014-3/101 z dne 5. 12. 2014 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 23. 12. 2014 zoper zavrnilni del odločbe Urada RS za intelektualno lastnino št. 090-24/2014-3/101 z dne 5. 12. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 11. 2014 od organa zahteval, da mu posreduje elektronsko kopijo celotnega upravnega spisa pod opr. št. 31221-4/2014, katerega dokončni sklep št. 31221-4/2014-9/106 z dne 29. 8. 2014 je organ objavil na spletni strani. Če posredovanje elektronske kopije ni mogoče, naj organ prosilcu posreduje fotokopijo po pošti.
Organ je prosilcu dne 3. 12. 2014 poslal dopis št. 090-24/20174-2/101, v katerem ga je obvestil, da mu lahko v postopku reševanja zadeve nastanejo stroški po 34. členu ZDIJZ, vključno s stroški odbiranja podatkov in pretvorbo dokumentov v elektronsko obliko. Posredoval je tudi povezavo do stroškovnika o posredovanju informacij javnega značaja.
Dne 5. 12. 2014 je organ izdal odločbo št. 090-24/2014-3/101, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. V celoti mu je posredoval dokument št. 31221-4/2014, delno pa druge dokumente iz spisa, pri čemer je v njih na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekril podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost oz. varovane osebne podatke.
Prosilec se je 23. 12. 2014 pritožil zoper zavrnilni del odločbe organa in zahteval posredovanje tudi tistih podatkov, do katerih je organ dostop zavrnil, ker naj bi predstavljali poslovno skrivnost.
Organ je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, dne 30. 1. 2015 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da naj bi v zvezi z zahtevano dokumentacijo bil v teku postopek pred Upravnim sodiščem RS, in sicer pod opr. št. I U 1577/2014. Zato je IP dne 4. 2. 2015 Upravno sodišče RS zaprosil za pojasnilo, ali je v zvezi z zahtevano dokumentacijo še v teku kakšen postopek pred Upravnim sodiščem RS in ali bi lahko z razkritjem te dokumentacije nastale škodne posledice za izvedbo postopka in kakšne bi te posledice lahko bile.
Odgovor Upravnega sodišča RS je IP prejel 17. 2. 2015, iz njega pa izhaja, da bi posredovanje dokumentacije iz upravnega spisa osebi, ki bi bila v upravnem sporu lahko zaslišana kot priča, lahko škodovalo izvedbi postopka v smeri pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je prosilcu posredoval zahtevano dokumentacijo, vendar je v njej med drugim prekril podatke, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost. Prosilec se pritožuje zaradi prekrivanja teh podatkov v posredovani dokumentaciji. Posledično je predmet tega pritožbenega postopka le tisti del dokumentacije, do katere je bil prosilcu dostop zavrnjen zaradi poslovne skrivnosti, torej izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je v zvezi z zahtevano dokumentacijo v teku postopek pred Upravnim sodiščem RS, in sicer pod opr. št. I U 1577/2014. Glede na določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, lahko organ dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev navedene izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1) da je (sodni) postopek še v teku,
2) da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.
Iz odgovora Upravnega sodišča RS nedvomno izhaja, da je postopek pred Upravnim sodiščem RS pod opr. št. I U 1577/2014 še v teku. Dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, je neposredno povezana s postopkom, saj je predmet postopka pred Upravnim sodiščem ravno sklep organa št. 31221-4/2014-9/106 z dne 29. 8. 2014. Posledično je nedvomno izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme IP najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Vendar se organ v izpodbijani odločbi na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni skliceval, zaradi česar škodnega testa ni izvedel. IP je zato, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri izvedbi škodnega testa se je IP oprl predvsem na pojasnila Upravnega sodišča RS, in sicer, da v nekaterih primerih Upravno sodišče opravlja glavno obravnavo in dopolnjuje oz. preverja dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, z zaslišanjem prič, kot je določeno v 238. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP). Ta se glede na prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUS), uporablja subsidiarno tudi v sodnih postopkih pred Upravnim sodiščem. V takšnim primerih bi posredovanje dokumentacije iz upravnega spisa osebi, ki bi bila v upravnem sporu lahko zaslišana kot priča, lahko škodovalo izvedbi postopka v smeri pravilne ugotovitve dejanskega stanja. Upoštevaje dejstvo, da sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se torej sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej in tudi do vseh skupaj, je IP ocenil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Glede na določbe 51. člena ZUS namreč sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Pri tem na glavni obravnavi sodišče izvaja dokaze, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu, pa dokazi niso bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi, kot jih je presodil organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt. Hkrati iz 7. in 8. člena ZPP izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, s sodbo in po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče torej šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred izdajo sodbe praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov.
V konkretnem primeru prosilec zahteva celoten upravni spis, ki je bil podlaga za izdajo sklepa, o katerega veljavnosti odloča Upravno sodišče RS opr. št. I U 1577/2014. Upravni spis vsebuje navedbe strank, pri čemer je treba poudariti, da lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjano in tudi umaknejo. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanega dokumenta, bi po presoji IP lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Pred izdelavo sodbe bo organ moral izvesti procesna dejanja, glede katerih bo razpravljajoči sodnik menil, da so potrebna. Razkrivanje dokumenta pred izvedbo glavne obravnave, pred predložitvijo vseh dokumentov in pred izvedbo vseh dokazov, bi tako lahko povzročilo oteženo izvedbo postopka, saj vse navedeno medsebojno vpliva na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Ob tem IP poudarja, da namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej gre za varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. IP ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Pritožbo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Ker je IP ugotovil, da je treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti, se ni opredeljeval do obstoja drugih izjem, zatrjevanih v prvostopenjski odločbi.
Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je dostop do podatkov, ki so predmet pritožbenega postopka zavrnil. Pri tem pa se organ ni skliceval na obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za katero je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je podana. Glede na tretji odstavek 248. člena ZUP mora organ druge stopnje v primeru, da spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, v svoji odločbi navesti pravilne razloge, pritožbo pa zavrniti. IP je na podlagi navedene določbe ZUP pritožbo prosilca zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko zoper odločbo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka