Prosilec - Zdravstveni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-56/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od ministrstva za zdravje zahteval stalen spletni dostop do rezultatov analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov o naravnih virih, ki uporabnikom nudi vedenje o kakovostih, lastnostih, parametrih in vplivih voda (pitna, kopalna, rekreacijska, zalivanje, stekleničenje …), zraka, zemlje, hrane. Ministrstvo je zahtevo odstopilo organu, kki je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnilo. IP je z odločbo št. 090-245/2014/ z dne 24. 11. 2014 pritožbi prosilca ugodil in zavedo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ je v ponovljenem postopku sledil navodilom IP in po dopolnjenem postopku prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti (in na zahtevan način) ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi vztrajal, da bi moral takšen dostop obstajati in da je država dolžna na podlagi Aarhuške konvencije implementirati ustrezno zakonodajo, ki bi nalagala zbiranje in dostop javnosti do teh podatkov na enostaven način. IP je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov zavrnil, v preostalem delu pa prosilčevo zahtevo in pritožbo odstopil v reševanje Vladi RS.ODLOČBA:Številka: 090-56/2015/4
Datum: 29. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 1. 2015, zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0902-5/2014-15, z dne 14. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na stalen spletni (on-line) dostop v realnem času, in sicer do vseh rezultatov analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov o naravnih virih, ki uporabnikom nudi vedenje o kakovostih, lastnostih, parametrih in vplivih voda (pitna, kopalna, rekreacijska, zalivanje, stekleničenje …), zraka, zemlje, hrane, zavrne.
2. V preostalih delih se pritožba in vloga prosilca odstopi v reševanje Vladi RS.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 5. 8. 2014 od Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo), zahteval dostop do arhiva oz. sedanjih in prihodnjih rezultatov analiz pitne vode, stalno in takoj, ki se izvajajo na vzorcih pitne vode v laboratorijih v Sloveniji iz vodovodnih sistemov za oskrbo prebivalstva, za proizvodnjo in za kmetijstvo za proizvode oz. prireje ter pridelave, ki so namenjene prehrani prebivalstva, za rekreativne, zdravstvene ter druge dejavnosti, kjer vsebnosti v pitni vodi prihajajo v stik z ljudmi, živalmi, rastlinami ali okoljem. Zahteval je stalen spletni (on-line) dostop v realnem času, in sicer do vseh rezultatov analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov. Navedel je, da vlogo podaja za potrebe projekta lokacijskih storitev o naravnih virih, ki uporabnikom nudi vedenje o kakovostih, lastnostih, parametrih in vplivih voda (pitna, kopalna, rekreacijska, zalivanje, stekleničenje …), zraka, zemlje, hrane. V prvi fazi implementacije bo projekt internega značaja, namenjen razvoju storitev in kot referenca za sodelovanje s partnerji.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z določbo št. 090-0001/14-0002, z dne 15. 12. 2014, zoper katero je prosilec vložil pritožbo. IP je z odločbo št. 090-245/2014/2 z dne 24. 11. 2014 to odločbo organa odpravil in organu zadevo vrnil v ponovno odločanje. Organ je v ponovljenem postopku z dopisom št. 0902-5/2014-10 z dne 26. 11. 2014 pozval ministrstvo, da pojasni, zakaj je prosilčevo zahtevo odstopilo organu. Z dopisom št. 0902-5/2014-13 z dne 11. 12. 2014 je prosilcu pojasnil, s katerimi dokumenti razpolaga in v kakšni obliki, in ga pozval, da svojo zahtevo dopolni. Prosilec je v postavljenem roku dne 16. 12. 2014 v odgovoru na poziv navedel, da je od ministrstva (in ne le od organa) zahteval dostop do podatkov (in ne njihovo ponovno uporabo) o vseh opravljenih analizah vzorcev pitne vode v laboratorijih ali avtomatskih analizatorjih v Sloveniji za vse primere, kjer se pitna voda uporablja neposredno ali posredno v prehrani ali pride v stik s človekom (državni monitoring, koncesionarji / upravljavci vodovodnih sistemov / virov, polnilnice, prehranska industrija, kmetijstvo, rekreacija, ipd). Navedel je, da želi dostop do podatkov v njihovi izvorni obliki v realnem času (stalen in takojšen dostop), torej do vse podatkov, ki so že nastali in tudi tistih, ki še bodo, in da je pripravljen sodelovati oziroma prevzeti izdelavo mehanizmov za »prevzemanje« informacij, ker ima namen podatke uporabiti za nepridobitne brezplačne osnovne storitve (npr. take, ki niso vezane na kontakt ali identiteto v obliki elektronskega naslova ali telefonske številke). Poudaril je, da je Slovenija dolžna na podlagi Aarhuške konvencije z ustreznimi ukrepi omogočiti dostop do podatkov, za implementacijo pa da je najbolj pristojno ministrstvo oziroma Vlada RS.
Organ je zahtevo prosilca ponovno v celoti zavrnil z odločbo št. 0902-5/2014-15 z dne 14. 1. 2015. V obrazložitvi je navedel, da v skladu s 3. alinejo 1. člena Zakona o zdravstveni inšpekciji (Ur. l. RS, št. 59/06-UPB2, 40/14 – ZIN-B; v nadaljevanju: ZZdrI) zaradi varovanja javnega zdravja opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja zdravstvene ustreznosti pitne vode. Gre za Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) in Pravilnik o pitni vodi(Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09; v nadaljevanju: Pravilnik), na podlagi katerega organ izvaja nadzor pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov in v okviru nadzora pri upravljavcih letno odvzame približno 80 vzorcev pitne vode. Laboratorijska preskušanja teh vzorcev izvede Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Rezultate teh preskušanj organ hrani v fizični obliki dokumentov (poročil laboratorijskih preskušanj) v posameznih zadevah inšpekcijskega nadzora in v računalniško vodeni evidenci dokumentarnega gradiva za obdobje 5 let. Prosilcu bi zato lahko posredoval le fotokopije ali scan (elektronske kopije) teh dokumentov. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izpostavil, da je prosilec v odgovoru na poziv za dopolnitev zahteve izrecno poudaril, da zahteva dostop do spremljajočih podatkov in samih rezultatov analiz pitne vode v izvorni obliki kot se arhivirajo oz. tekoče shranjujejo (za vse vrste uporabe, ne glede na naročnika / izvajalca analiz / lastnika podatkov), ne pa poročil ali fizičnih kopij in ne le tistih, s katerimi razpolaga organ. Organ je ugotovil, da je prosilec vztrajal na tem, da ministrstvo implementira v predpise on-line dostop v realnem času (kot način seznanitve) ter predlaga uporabo njegove informacijske rešitve, medtem ko organ ni pristojen za sprejemanje ali pripravo predpisov, niti za vzpostavitev mehanizmov za »prevzemanje« informacij samih rezultatov analiz pitne vode v izvorni obliki, kar zahteva prosilec. Prav tako organ v okviru svojih nalog in pristojnosti ni dolžan zbirati vseh podatkov, ki jih zahteva prosilec. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker razpolaga le s poročili laboratorijskih preskušanj, za katere je prosilec izrecno izjavil, da jih ne želi pridobiti. Prosilec je namreč, kljub temu, da je bil poučen, da organ z zahtevanimi podatki (vse analize, ne glede na naročnika) ne razpolaga, sploh pa ne v zahtevani obliki oziroma na zahtevan način (on-line dostop v realnem času), vztrajal, da organ implementira Aarhuško konvencijo v slovenski pravni red.
Prosilec se je zoper odločbo organa št. 0902-5/2014-15 pritožil in v svoji pritožbi z dne 29. 1. 2015 navedel, da zahteva prvotno opredeljen način seznanjanja, ki mu mora biti omogočen zaradi obveznosti Republike Slovenije, ki je podpisala in ratificirala konvencijo Združenih narodov. Poudaril je, da se njegova zahteva ne nanaša na pisna oziroma papirnata poročila ali zapiske rezultatov, ampak na stalen in takojšen dostop do podatkov v izvorni obliki. Skliceval se je na ZDIJZ in na Aarhuško konvencijo glede pravice državljanov do obveščenosti in pravnega varstva o vsem, kar je v zvezi z zdravjem in okoljem. Navedel, je mora biti po Aarhuški konvenciji obveščenost praktična, ažurna, dostopna, razumljiva, poštena in celovita, saj gre za varovanje zdravja in okolja, kakovost življenja, vedenje in zavedanje o vplivih iz okolja, vsebnostih (voda, zrak, zemlja, hrana) in dejavnostih za njihovo prisotnost. Poudaril je, da ministrstvo ne upošteva Aarhuške konvencije, Vlada in parlament RS pa je ne uveljavljata. Po mnenju prosilca bi moral biti v realnem času omogočen on-line dostop do izvornih zapisov podatkov, kjer so ti generirani oziroma hranjeni, pri čemer bi bilo treba v primeru, da drži, kar navaja organ (da tak način ne obstaja), tak način implementirati, pri čemer je prosilec pripravljen sodelovati z ministrstvom. Ponovil je, da je zahtevo naslovil na ministrstvo in ne na organ.
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP se v celoti sklicuje na obrazložitev organa iz izpodbijane odločbe in dodatno pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki že obstaja. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je namreč informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Torej dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop in ponovno uporabo le glede že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, logično, ne more posredovati ali mu omogočiti njihove ponovne uporabe.
IP ob reševanju pritožbe prosilca ni mogel posumiti, da bi organ prve stopnje razpolagal s kakšnimi drugimi dokumenti, ki bi ustrezali prosilčevi zahtevi, razen poročil preskušanj v papirnati in skenirani obliki, za katere pa je prosilec izrecno izjavil, da jih ne želi pridobiti.
IP je na podlagi zgornjih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je bil postopek pred odločbo v delu, ki se nanaša na prosilčevo zahtevo za stalen spletni (on-line) dostop v realnem času, in sicer do vseh rezultatov analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov o naravnih virih, ki uporabnikom nudi vedenje o kakovostih, lastnostih, parametrih in vplivih voda (pitna, kopalna, rekreacijska, zalivanje, stekleničenje …), zraka, zemlje, hrane, pravilen, da je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa v tem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
IP dodatno pojasnjuje, da ni pristojen za obravnavanje prosilčeve zahteve in pritožbe v zvezi zahtevano implementacijo spletnih rešitev omogočanja dostopa do rezultatov analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov in omogočanje lokacijskih storitev o naravnih virih, ki uporabnikom nudijo vedenje o kakovostih, lastnostih, parametrih in vplivih voda (pitna, kopalna, rekreacijska, zalivanje, stekleničenje …), zraka, zemlje, hrane. Iz prosilčeve zahteve, dopolnitve zahteve in pritožbe pa jasno izhaja, da je prosilec zahteval prav to – da pristojno ministrstvo (prosilec meni, da je to Ministrstvo za zdravje) sprejme nacionalne predpise, s katerimi bi implementiral Aarhuško konvencijo na način, da bi bili na enem mestu na spletu vsakomur dostopni rezultati analiz pitne vode za vzorce, odvzete v Sloveniji, ne glede na naročnika, plačnika ali »lastnika« podatkov in omogočanje lokacijskih storitev o naravnih virih, ki uporabnikom nudijo vedenje o kakovostih, lastnostih, parametrih in vplivih voda (pitna, kopalna, rekreacijska, zalivanje, stekleničenje …), zraka, zemlje in hrane, v realnem času (t. j. v trenutku njihovega nastanka). V tem delu IP ugotavlja, da je prosilčeva zahteva kompleksne narave in posega na delovna področja več ministrstev. IP za obravnavanje prosilčeve vloge, kot že navedeno, ni pristojen, ugotavlja pa, da bi bilo za obravnavanje njegove vloge najverjetneje lahko pristojno eno ali (vsaj deloma) vsa od naslednjih ministrstev:
1.) Ministrstvo za okolje in prostor,
2.) Ministrstvo za zdravje in
3.) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ker prosilec zahteva tehnično rešitev, ki najverjetneje spada na delovna področja več različnih ministrstev, je IP zadevo v tem delu (to je v delu zahteve in pritožbe, za katero sam ni pristojen) odstopil v reševanje Vladi RS, ki bo lahko presodila, kako celostno obravnavati prosilčevo zahtevo za ureditev kompleksne problematike enovitega proaktivnega zagotavljanja in objavljanja podatkov o analizah različnih vrst voda v RS, ki se uporabljajo za različne namene. IP je zato odločil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka