Prosilec - ZZZS
+ -Številka: 090-55/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje mesečnih statističnih podatkov za odobrena in zavrnjena zdraviliška zdravljenja za obdobje od leta 2005 do leta 2014. O zahtevi prosilca je organ odločil z zavrnilno odločbo z obrazložitvijo, da z dokumentom v obliki iz 4. člena ZDIJZ, iz katerega izhajajo zaprošeni podatki, ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z mesečnimi podatki o odobrenih in zavrnjenih zdraviliških zdravljenjih, saj so le-ti vsebovani v mesečnih poročilih o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev. Zahtevane podatke je organ priklical iz informacijskega sistema z enostavno računalniško operacijo, tj. z vpisom podatka o organizacijski enoti organa ter podatka o časovnem obdobju, kar pomeni, da je omogočena avtomatizirana pridobitev zahtevanih informacij. Upoštevajoč navedeno je IP ugodil pritožbi prosilca ter organu naložil posredovanje zahtevanih informacij.ODLOČBA:Številka: 090-55/2015/14
Datum: 25. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 2. 2015, zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015-LJ/7 z dne 4. 2. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 5. 2. 2015 se ugodi in se izpodbijana odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, št. 090-1/2015-LJ/7 z dne 4. 2. 2015, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati izpise »Poročil o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev« za vse mesece v letu 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 ter 2014, na način, da mu posreduje informacije, vsebovane v rubrikah pod točkami 05.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 1. 2. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje mesečnih statističnih podatkov za odobrena in zavrnjena zdraviliška zdravljenja za obdobje od leta 2005 do leta 2014.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-1/2015-LJ/7 z dne 4. 2. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ preveril, ali zahteva prosilca ustreza določbam 4. člena ZDIJZ. Organ je hkrati v obrazložitvi poudaril, da na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti nobene nove analize, statistike, pravnega mnenja, itd., temveč mora na podlagi določb ZDIJZ prosilcu posredovati zgolj dokument, ki že obstaja in obenem zajema zahtevane informacije javnega značaja. Upoštevajoč navedeno je organ ugotovil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega so razvidni zaprošeni mesečni podatki o številu prejetih, odobrenih in zavrnjenih zdraviliških zdravljenjih za obdobja od leta 2005 do leta 2014.
Dne 5. 2. 2015 je prosilec IP posredoval dopis, v katerem navaja, da kljub zavrnilni določbi želi preveriti določena dejstva. Slednja bo lahko preveril zgolj na podlagi mesečnih podatkov za odobrena in zavrnjena zdraviliška zdravljenja. Prosilec še doda, da je sicer od organa že prejel letne statistične podatke za zdraviliška zdravljenja za obdobja od leta 2005 do leta 2014, zato ne razume, zakaj se mu sedaj zavrača dostop do tovrstnih mesečnih podatkov, saj seštevek slednjih vodi do letnih statističnih podatkov, ki so mu bila, kot navedeno, že posredovana. V skladu z izraženo voljo prosilca, je IP njegov dopis obravnaval kot pritožbo zoper odločbo organa.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno IP, jo je ta z dopisom, št. 092-24/2015/2 z dne 9. 2. 2015, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilca svoje odločitve ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. 090-1/2015-LJ/9 z dne 13. 2. 2015, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Organ je ob tem pojasnil, da je spričo pritožbenih navedb glede razlike oz. zatrjevane povezave med mesečnimi in letnimi podatki opravil še dodatne kontrolne poizvedbe o razpolaganju z mesečnimi podatki o odobrenih in zavrnjenih predlogih zdraviliških zdravljenj za obdobja od leta 2005 do leta 2014. Pri tem je bilo ponovno potrjeno dejstvo, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega so razvidni mesečni podatki o številu prejetih, odobrenih in zavrnjenih zdraviliških zdravljenjih za zgoraj navedena obdobja. Dopisu je organ priložil tudi elektronsko sporočilo z dne 16. 2. 2015, iz katerega izhaja, da v področju za politiko in razvoj ne pripravljajo mesečnih poročil o zdraviliškem zdravljenju, pri čemer do kvartalnih in letnih podatkov pridejo tako, da naročijo izpise iz aplikacije »Odločanje IZ in ZK«. Nadalje iz elektronskega sporočila še izhaja, da bi bilo mogoče do zaprošenih podatkov, tj. mesečnih podatkov, priti z dodatnim poizvedovanjem, pri čemer pa bi navedeno zahtevalo nekaj ur dela.
Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da mu organ ob odstopu pritožbe ni posredoval vseh informacij, potrebnih za reševanje konkretne pritožbe, zato ga je pozval k posredovanju dodatnih pojasnil in morebitnih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca. Odgovor organa, skupaj z dokumentacijo «Število izdanih odločb imenovanih zdravnikov za zdraviliško zdravljenje v obdobju od dne 1. 1. 2005 do dne 31. 12. 2014 – OE Ljubljana«, ki vsebuje zaprošene, mesečne, podatke o odobrenih in zavrnjenih zdraviliških zdravljenjih za obdobje od leta 2005 do leta 2014, je IP prejel dne 3. 3. 2015. Organ je v odgovoru ponovno poudaril, da z dokumentom v obliki iz 4. člena ZDIJZ, iz katerega izhajajo zaprošeni podatki, ne razpolaga. Organ se pri tem sklicuje na zgoraj omenjeno elektronsko sporočilo z dne 16. 2. 2015, pri čemer pojasni, da je zaprošeno dokumentacijo mogoče pridobiti zgolj z dodatnimi računalniškimi operacijami oz. programiranjem v smeri poizvedovanja – zbiranja zaprošenih podatkov, kar terja kar nekaj ur dela. Organ z zaprošenimi podatki ne razpolaga v obliki dokumenta, izdelanega zaradi notranjega delovanja organa, torej neodvisno od vloge prosilca. Ker pa je prejel poziv IP za dostavo dokumentacije, se je pridobivanja zaprošenih podatkov lotil s časovno in kadrovsko zamudnim postopkom odbiranja, programiranja in obdelave podatkov, ki jih je posredoval IP. Za navedena opravila je organ porabil 14 ur. Organ še pojasni, da je imel s pripravo dokumentacije, ki vsebuje zaprošene podatke, materialne stroške, zato je odgovoru priložil tudi specifikacijo stroškov v višini 255,52 eur.
V zvezi s posredovanim izpisom "Število izdanih odločb imenovanih zdravnikov za zdraviliško zdravljenje v obdobju od dne 1. 1. 2005 do dne 31. 12. 2014 - OE Ljubljana", ki vsebuje zaprošene podatke, je IP zaprosil organ za dodatna pojasnila, in sicer za pojasnila o korakih oz. postopkih, ki so omogočili navedeni izpis. Organ je IP pojasnil, da so bili podatki o številu izdanih odločb imenovanih zdravnikov za zdraviliško zdravljenje pripravljeni iz podatkov, ki se polnijo iz aplikacije »ODLOČANJE IMENOVANIH ZDRAVNIKOV IN ZDRAVSTVENE KOMISIJE (v nadaljevanju aplikacija)«. Slednja nudi računalniško podporo poslovnim procesom, ki se pojavljajo v zvezi z odločanjem imenovanih zdravnikov in zdravstvene komisije ter izdajo izvedenskih mnenj. Aplikacija omogoča izpis vrste poročil. Eno izmed teh je Poročilo o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev. Vhodna parametra za pripravo tega poročila sta šifra območne enote in obdobje. Poročilo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu poročila je po vrstah primerov (nalogah ZK) prikazano število obravnav (v navedenem obdobju in območni enoti) z izdano odločbo imenovanega zdravnika in število le-teh v prisotnosti zavarovane osebe. Število odločb je razdeljeno tudi glede na vrsto odločitve imenovanega zdravnika. V tem delu poročila dopisi, procesni sklepi in izvedenska mnenja niso všteti. V drugem delu poročila pa je prikazano število dopisov, procesnih sklepov in izvedenskih mnenj. Ta del ni razvrščen po vrstah primerov (nalogah ZK). Če bi želeli zahtevane podatke, tj. število izdanih odločb za zdraviliško zdravljenje v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2014 po mesecih za OE Ljubljana, pripraviti z zgoraj opisanim poročilom, bi pomenilo, da bi bilo potrebno (glede na vhodne parametre) to naročiti oz. izpisati 120 x – za vsak mesec posebej. Poleg tega bi pripravljeni izpisi vsebovali tako podatke o številu izdanih odločb za zdraviliško zdravljenje, kot tudi podatke o številu izdanih odločb v zvezi z začasno zadržanostjo z dela, medicinskimi pripomočki… Prikazani bi bili tudi podatki o številu dopisov, procesnih sklepov in izvedenskih mnenj.
Da bi se organ izognil večkratnemu naročanju (izpisovanju) poročila in izpisovanju podatkov, ki v konkretnem primeru niso relevantni, se je odločil, da zahtevane podatke pripravi s pomočjo ad hoc poročila. V ta namen je pripravil posebno poizvedbo (SQL SELECT stavek), pri čemer je upošteval algoritem, ki je uporabljen v Poročilu o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev. Tako je organ upošteval obravnave imenovanega zdravnika, ki ustreza naslednjim kriterijem:
- obravnave so nastale v OE Ljubljana;
- obravnave se nanašajo na zdraviliško zdravljenje ter
- na obravnavah je bila izdana odločba.
Ker posredovana pojasnila IP niso zadostovala za ugotovitev resničnega dejanska stanja ter ugotovitev vseh dejstev, pomembnih za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP - načelo materialne resnice) je ta, z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, dne 18. 3. 2015 v prostorih organa opravil ogled in camera. Slednji predstavlja procesno dejanje IP, ki ga ta lahko izvede na podlagi 11. člena ZInfP brez prisotnosti strank. Na ogledu in camera se je IP želel seznaniti s potekom in izvedbo postopkov, ki jih je organ navedel v pojasnilu.
Pritožba je utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega so razvidni zaprošeni mesečni podatki o številu prejetih, odobrenih ter zavrnjenih zdraviliških zdravljenj za obdobja od leta 2005 do leta 2014, zato je IP v obravnavanem primeru ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike. Še preden pa se IP spusti v vsebinsko obravnavo konkretne pritožbe, želi na tem mestu poudariti, da je potrebno vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati v duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, zato je dolžnost organov, da pri obravnavanju zahteve prosilca slednjemu omogočijo dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo tudi, če le ti niso v takšni obliki, kot jih zahteva prosilec, je pa iz njih mogoče izdelati dokument, ki je predmet zahteve prosilca.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Iz pojasnila organa, poslanega po elektronski poti dne 9. 3. 2015, izhaja, da aplikacija »ODLOČANJE IMENOVANIH ZDRAVNIKOV IN ZDRAVSTVENE KOMISIJE (v nadaljevanju aplikacija)« omogoča izpis različnih vrst poročil. Eno izmed teh je Poročilo o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev. Takšno poročilo vsebuje, poleg zaprošenih podatkov, tudi podatke o številu izdanih odločb v zvezi z začasno zadržanostjo z dela, medicinskimi pripomočki ter nekatere druge podatke. Organ je v pojasnilu poudaril, da bi moral (glede na vhodne parametre), v kolikor bi želel pridobiti zahtevane podatke, tj. število izdanih odločb za zdraviliško zdravljenje v obdobju od dne 1.1.2005 do dne 31.12.2014 po mesecih za OE Ljubljana, z zgoraj opisanim poročilom, takšno poročilo naročiti oz. izpisati 120 x – za vsak mesec posebej. Prav tako je organ v dopisu, št. 090-1/2015-LJ/13 z dne 2. 3. 2015, navedel, da je sicer zaprošene podatke mogoče pridobiti, vendar zgolj z dodatnimi računalniškimi operacijami oz. programiranjem v smeri poizvedovanja – zbiranja zaprošenih podatkov, kar terja kar nekaj ur dela. Organ v pojasnilih poudarja, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami v skladu s 4. členom ZDIJZ. IP na tem mestu opozarja, da preobsežnost dokumentacije ni pravni argument, ki bi ga ta v okviru določb ZDIJZ lahko upošteval pri presoji v pritožbenem postopku. ZDIJZ namreč med razlogi, zaradi katerih lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, ne navaja izjeme »veliko dela«. Navedeno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.
IP se je v okviru opravljenega ogleda in camera pri organu želel seznaniti z načinom izpisovanja »Poročila o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev« ter preveriti, ali takšno izpisovanje pomeni ustvarjanje nove informacije, saj je organ vse skozi zatrjeval, da z dokumentom v smislu 4. člena ZDIJZ, iz katerega izhajajo zaprošeni podatki, ne razpolaga. IP je na ogledu in camera vpogledal v informacijski sistem organa, ki omogoča izpis zgoraj navedenega poročila. Izpis poročila iz sistema organ »naroči« tako, da vanj vpiše podatek o organizacijski enoti organa ter podatek o časovnem obdobju, za katerega želi prejeti poročilo. Sistem dopušča tudi vnos mesečnega obdobnega podatka. Organ je pojasnil, da tako pridobljen izpis vsebuje, poleg zaprošenih podatkov, tudi nekatere druge podatke, ki niso predmet zahteve prosilca. Podatki, ki so predmet prosilčeve zahteve, se nahajajo v rubrikah 05. Podatki so razdeljeni glede na vrsto odločitve imenovanega zdravnika (npr. utemeljeno, neutemeljeno, sprememba zz, odlog zz itd.). Seštevek vseh teh rubrik znaša mesečno število odločitev o zdraviliških zdravljenjih. Ne vsebuje pa tak izpis nikakršnih osebnih podatkov. Organ je na ogledu in camera IP izročil letno poročilo o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev za leto 2014, ki je po vsebini identično mesečnemu poročilu. Razlika je zgolj v obdobnem podatku. Izpise z mesečnimi podatki o zdraviliških zdravljenjih za mesec oktober, november ter december za leto 2014 je organ IP posredoval naknadno, saj je izpis navedenih poročil mogoč zgolj po nočni obdelavi sistema.
Iz navedenega torej izhaja, da organ z mesečnimi podatki o odobrenih in zavrnjenih zdraviliških zdravljenjih razpolaga, saj so le-ti vsebovani v mesečnih poročilih o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev. IP želi na tem mestu izpostaviti navedbo organa, da vsebuje izpis surove, neobdelane podatke, zato bi lahko po njegovem mnenju prišlo do napačne interpretacije podatkov zaradi pomanjkanja znanj, pri čemer je organ poudaril, da za dodatno obdelavo teh podatkov po ZDIJZ ni zavezan. IP pritrjuje navedbi organa, da izpisi vsebujejo t.i. surove podatke, vendar hkrati dodaja, da je organ prosilcu dolžan omogočiti dostop do tovrstnih podatkov, pri čemer pa mu ni dolžan odgovarjati na vprašanja, seštevati in analizirati podatkov, pripravljati analiz. Na podlagi vpogleda v mesečna poročila IP ugotavlja, da si lahko prosilec sam, na podlagi prejetih podatkov, izdela dokument, ki bo vseboval statistične podatke za posamezne mesece. Organu namreč ni potrebno seštevati posameznih postavk v poročilu ter prosilcu podati skupne številke po mesecih. Povedano drugače, organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument iz podatkov, s katerimi sicer razpolagajo, morajo pa jim posredovati t.i. surove podatke, na podlagi katerih si lahko nato prosilec sam ustvari določeno statistiko, analizo itd. Organ je na ogledu in camera ponovno poudaril, da je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, ker je menil, da se lahko surovi podatki, brez dodatne obdelave, napačno interpretirajo ter obenem dodal, da je pripravljenost, da ravna transparentno ter sodeluje s prosilcem izkazal že ob prvi zahtevi prosilca, ko mu je posredoval letne statistične podatke o zdraviliških zdravljenjih.
Glede na to, da je organ v svojih dopisih zatrjeval, da ne razpolaga z dokumentom v smislu 4. člena ZDIJZ in da takšno pridobivanje informacij predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, se IP v nadaljevanju opredeljuje tudi do te navedbe organa. Kot izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, je s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela, truda ali predelave pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu. Če dodaten trud ostaja v razumnih mejah in gre za razumno količino administrativnega dela, ne gre za ustvarjanje novega podatka oziroma zbirke, temveč za informacijo javnega značaja. Iz tega sledi, da mora organ podatek iz širšega sistema (evidence, registra itd.) priklicati in prosilčevi zahtevi ugoditi. Opisan preizkus je odločilen za razumevanje prave vsebine informacije javnega značaja in je tudi v skladu s temeljnimi funkcijami pravice do dostopa do informacij javnega značaja in osnovnimi načeli ZDIJZ, kot sta javnost in odprtost delovanja organov (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ). IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru z enostavno računalniško operacijo, tj. z vpisom podatka o organizacijski enoti organa ter podatka o časovnem obdobju, iz informacijskega sistema priklical zahtevane podatke, kar pomeni, da je omogočena avtomatizirana pridobitev zahtevanih informacij. Ker gre za priklic iz evidence, do katere imajo dostop pooblaščene osebe pri organu, po oceni IP prosilec od organa nikakor ne zahteva izdelave novega dokumenta. Pooblaščena oseba v sistem zgolj vnese ustrezne parametre, na podlagi katerih ta pripravi poročila, ki vsebujejo zahtevane podatke. Povedano drugače, zahtevane dokumente je mogoče z uporabo enostavnega računalniškega ukaza priklicati iz evidenc, ki jih vodi organ. V navedeno se je na ogledu in camera prepričal tudi IP, saj mu je bil podan opis faz postopka, ki pripeljejo do izpisa mesečnega poročila. Dokaz za to, da je mogoče takšen dokument priklicati iz evidenc, je na ogledu in camera potrdila tudi informacijska skrbnica aplikacije.
Glede navedbe organa, da so za pripravo zahtevanih informacij potrebovali 14 ur, IP pojasnjuje, da omenjenih navedb ne more obravnavati v smislu, da je organ ustvarjal nove informacije, česar po ZDIJZ ni dolžan. Prosilec je zahteval dostop do informacij, s katerimi organ nedvomno razpolaga. Organ ni dolžan pripravljati informacije po kriterijih, ki jih postavi prosilec, temveč je dolžan, če oceni, da gre za prosto dostopne informacije, le te posredovati prosilcu v obliki, s katero razpolaga. Bistveno je, da je iz teh informacij mogoče razbrati informacije, ki so predmet zahteve. Glede na navedeno sama priprava zahtevanih informacij, izvedbe delnega dostopa in količina dela ne morejo biti razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij.
Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da je treba, na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka