Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-36/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ki je zahteval odgovore na vprašanja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja, ter po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna, saj organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga. Pritožbo prosilca je zato zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-36/2015/2
Datum: 11. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 1. 2015 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2015/3 (20-10) z dne 14. 1. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-2/2015/3 (20-10) z dne 14. 1. 2015, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 10. 12. 2014 na Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju ministrstvo) naslovil vlogo, ki jo je poimenoval kot »Zahtevo za uradno pojasnilo in informacijo po ZDIJZ«. S slednjo je zahteval posredovanje podatka o številu primerov razkrite zlorabe Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) in zakona pri izpeljavi uradnega postopka, kjer je bil storilec delikta poimensko poznan ter jih je v skladu z zakonom in uradnim delom od dne 1. 1. 1992 dalje do danes v uradni kazenski pregon pri tožilstvu prijavilo ministrstvo. Navedeno zahtevo je ministrstvo v pristojno reševanje odstopilo organu, pri čemer je pojasnilo, da ne vodi evidence naznanitve kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-2/2015/3 (20-10) z dne 14. 1. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z obrazložitvijo, da informacije, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki oz. organ z njimi ne razpolaga. Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da vodi na podlagi določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13; v nadaljevanju ZNPPol) evidenco kaznivih dejanj in ima pripravljene standardne obdelave statističnih podatkov za obdobja od leta 2000 dalje, pri čemer vodi le podatke zadev, ki jih organ sam obravnava in odstopi s poročilom ali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Iz prosilčeve zahteve pa izhaja, da želi prejeti podatke o tem, kolikokrat je ministrstvo zaznalo zlorabe med vodenjem uradnih postopkov in znane storilce predlagalo v postopek na državnem tožilstvu.
Dne 30. 1. 2015 je organ prejel pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, v kateri se ta opredeljuje do zlorab Ustave RS in zakonov v uradnih postopkih ter povzema domnevne nepravilnosti na področju pravosodja, pri čemer navede tudi posamezne primere zlorab v pravosodju. Nikjer v pritožbi pa prosilec ne navede, kaj je razlog pritožbe oz. zakaj se z odločitvijo organa ne strinja. Da gre za pritožbo, je moč razbrati zgolj iz poimenovanja dokumenta, ne pa tudi iz same vsebine tega. Prosilec namreč v pritožbi ne navede ali izkaže nobenih konkretnih razlogov, ki bi nakazovali, da organ z zahtevano informacijo javnega značaja razpolaga, medtem, ko v nasprotju s prosilcem, organ v izpodbijani odločbi pojasni, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
IP je dne 9. 2. 2015 prejel dopis organa, št. 090-2/2015/5 (20-10) z dne 6. 2. 2015, s katerim je na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec je v obravnavanem primeru zahteval odgovor na vprašanje, in sicer »koliko primerov razkrite zlorabe Ustave RS in zakona v izpeljavi uradnega postopka, kjer je bil storilec delikta imensko poznan, ste v skladu z zakonom in uradnega dela vaše institucije od dne 1. 1. 19992 dalje do danes prijavili v uradni kazenski pregon pri tožilstvu«, vendar pa ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k IP, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ torej, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovor, pojasnilo). Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. IP zaključuje, da zahteva po pojasnilih ter odgovarjanju na vprašanja, ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom ugotavlja tudi prosilec sam, ko se v uvodu pritožbe najprej opraviči organu zaradi sporne zadeve, v katero je ta vpleten in s katero naj bi se odgovornost uradovanja prenesla na nepristojne organe. Prosilec poudari, da je bilo vprašanje namenjeno izključno ministrstvu in njegovem internem delu, pri čemer je jasno, da organ (policija) ali kdo drug nima, niti ne more imeti zahtevanih informacij. Prav tako prosilec v pritožbi navaja, da je ministrstvo njegovo vlogo po ZDIJZ, ki je vezana izključno na njihovo interno delo, odstopilo v reševanje organu. Takšnemu odstopu seveda prosilec nasprotuje. Navaja namreč, da kršitve Ustave RS in zakonov zaradi dokazljivosti z listino in podpisom, ni treba preiskovati s policijo, kar pomeni, da je vsakomur jasno, da organ s takšnimi podatki ne razpolaga. Prepričanje prosilca, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, izhaja tudi iz njegove navedbe, da so zahtevo za dostop do informacij javnega značaja odstopili organu, da reši nekaj česar ne more. Prosilec torej nikjer v pritožbi ne izpodbija odločitve organa, da ne razpolaga z dokumenti, ravno nasprotno. Prosilec sam ugotavlja, da organ ne more razpolagati z zahtevanimi dokumenti, kar je razvidno iz njegovih navedb v pritožbi.
IP na tem mestu še dodaja, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, v katerih bi se nahajala pojasnila oz. zahtevani odgovori na vprašanja.
Ob reševanju pritožbe IP ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi informacijami, ki so bili predmet presoje v odločbi, št. 090-2/2015/3 (20-10) z dne 14. 1. 2015, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da v zvezi z zahtevanim dokumentom ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-2/2015/3 (20-10) z dne 14. 1. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-2/2015/3 (20-10) z dne 14. 1. 2015.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka