Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-50/2015
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Prosilec je po plačilu predujma od organa zahteval račun. Na izdanem računu ni bila navedena specifikacija posameznih postavk glede dejanskih stroškov. Po pritožbi in odločbi IP je organ izdal specificiran račun. Prosilec se je zoper račun ponovno pritožil, ker se specificirani stroški na računu naj ne bi temeljili na dejanski odmeri stroškov. IP je pritožbo prosilca zavrnil ker specificirani dejanski stroški niso bili očitno neustrezni glede na prikazane stroške, ponovno ugotavljanje dejanskega stanja pri organu (ponovna izvedba fotokopiranja celotne zahtevane dokumentacije) pa ne bi bilo časovno in finančno upravičeno.ODLOČBA:Številka: 090-50/2015/6
Datum: 19. 6. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 1. 2015, zoper sklep Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 203100-14-00022 z dne 5. 6. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 26. 1. 2015 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dne 10. 12. 2013. Organ je prosilcu za dostop do zahtevane dokumentacije izdal zahtevo za vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij javnega značaja št. 090-1/2014/4 z dne 20. 1. 2014 (v nadaljevanju zahteva za vnaprejšnji polog) oziroma avansni račun, št. 203100-14-00003 z dne 20. 1. 2014 (v nadaljevanju avansni račun). Za pridobitev zahtevane dokumentacije je prosilec plačal račun dne 30. 1. 2014 v višini 107,30 EUR. Po prejemu zahtevane dokumentacije in odločbe, s katero je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, je prosilec dne 22. 4. 2014 od organa zahteval račun za dejansko nastale stroške. Dne 5. 6. 2014 je organ, po posredovanju IP, izdal račun št. 203100-14-00022, zoper izdani račun pa je prosilec vložil pritožbo, ker ta po mnenju prosilca ni bil v skladu z 20. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba). O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-167/2014/6 z dne 19. 12. 2014, s katero je ugodil pritožbi, odpravil račun št. 203100-14-00022 z dne 5. 6. 2014 in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, ker izdani račun ni bil specificiran v skladu z drugim odstavkom 20. člena Uredbe. V ponovljenem postopku je organ, skladno z navodili IP, izdal račun št. 203100-14-00022, ki je vseboval specifikacijo posameznih postavk za določitev dejanskih stroškov. Iz teh izhaja, da je organ kot dejanske stroške označil naslednje postavke:
- fotokopije A4, v količini 94 fotokopij, po ceni 0,06 EUR za fotokopijo,
- poštnino v višini 1,32 EUR,
- delo v količini 3,01, po ceni 19,61 EUR za enoto dela,
- delo v količini 5,5, po ceni 7,51 EUR za enoto dela.
Skupna vrednost stroškov organa je po navedenih postavkah znašala 107,30 EUR. V ponovnem postopku je organ račun datiral na dan 5. 6. 2014, z isto številko, kot je bil označen odpravljeni račun z dne 5. 6. 2014. Zoper izdani račun, ki ga je po navedbah iz pritožbe prosilec prejel dne 21. 1. 2015, je prosilec vložil pritožbo.
Prosilec je zoper ponovno izdani račun vložil pritožbo, ki jo je posredoval v vednost tudi IP. Prosilec v pritožbi oporeka višini odmerjenega zneska po dejanskih stroških, ker se specifikacija stroškovnih postavk iz izdanega računa v ponovljenem postopku, znatno razlikuje od specifikacije stroškov po zahtevi za vnaprejšnji polog, višina odmerjenega zneska pa ostaja v celoti enaka. Posebej prosilec izpostavlja število strani, do katerih je bil omogočen dostop pod pogoji delnega dostopa (94 strani) in število strani, ki izhaja iz zahteve za vnaprejšnji polog (186 strani) ter čas, ki naj bi ga javni uslužbenci dejansko porabili za pripravo dokumenta (3,01 ure in 5,5 ure), v primerjavi z časom, ki je bil predviden na podlagi zahteve za vnaprejšnji polog (4 ure). Po mnenju prosilca je dejanska količina dela občutno nesorazmerna glede na dolžino dokumenta, do katerega je bil prosilcu omogočen dostop. Po mnenju prosilca, bi v primeru omogočanja dostopa do dokumenta dolžine, ki je bila predvidena v zahtevi za vnaprejšnji polog (186 strani), morala terjati vsaj 20 ur dela javnega uslužbenca, kar po mnenju prosilca ne more biti utemeljeno. Nadalje prosilec v pritožbi ugotavlja, da je v dejanskem izračunu stroškov navedeno delo uslužbenca z vsaj VII. stopnjo in delo uslužbenca z nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko zahteva za vnaprejšnji polog predvideva zgolj delo osebe z vsaj VII. stopnjo izobrazbe. Ker delo v konkretnem postopku po mnenju prosilca lahko opravlja zgolj oseba z vsaj VII. stopnjo izobrazbe, navajanje dejanskega stroška dela osebe z nižjo stopnjo izobrazbe ne more biti osnovano na resničnih dejstvih. Slednje po mnenju prosilca pomeni, da je organ želel prilagoditi končni izračun dejanskih stroškov pavšalno ocenjenemu znesku, ki ga je prosilec plačal že prek avansnega računa. Navedeno prosilec utemeljuje še z opredelitvijo časovnih enot dela, ki izhajajo iz postavk dejanskih stroškov, ko je za delo osebe z vsaj VII. stopnjo izobrazbe zaračunanih 3,01 ure dela in za osebo z nižjo stopnjo izobrazbe 5,5 ur dela, kar po mnenju prosilca očitno kaže na prilagajanje postavk v izračunu dejanskih stroškov, vnaprej predvidenemu znesku določenemu v avansnem računu.
Da bi IP ugotovil resnično dejansko stanje, je na organ naslovil poziv, v katerem je zahteval pojasnilo organa glede določitve posameznih postavk v dejanskem izračunu. Organ je v dopisu št. 090-1/2015/112 z dne 16. 6. 2015 navedel, kot izhaja že iz spremnega dopisa ob odstopu pritožbe prosilca … , št. 090-1/2015/18 z dne 11. 2. 2015, da je bilo potrebno v konkretnem primeru najprej fotokopirati dve vezani ponudbi, ki sta prispeli v postopku javnega zbiranja ponudb za prodajo premoženja in za oddajo poslovnih prostorov JGZ Pohorje Mirna v najem. Na kopiranih ponudbah je bilo nato potrebno prekriti in pobrisati osebne podatke in podatke, ki so predstavljali poslovno skrivnost in davčno tajnost, in ponudbi ponovno fotokopirati s prekritimi podatki. Take fotokopirane ponudbe so potem poslali prosilcu. Vse skupaj je dvema javnima uslužbencema vzelo toliko časa, kot je navedeno na računu (3,01 ure in 5,5 ure). Dvojnega fotokopiranja ponudb prosilcu organ ni zaračunal. Glede odmerjenega časa opravljenega dela organ navede, da je bil le-ta natančno odmerjen za vsakega javnega uslužbenca posebej. Uslužbenec, za katerega je bil zaračunan strošek v višini 7,51 EUR na enoto dela, je opravil fotokopiranje predmetne dokumentacije. Vsa ostala opravila (npr. zbiranje, pregled in priprava dokumentacije; prekrivanje osebnih podatkov, podatkov, ki so predstavljali poslovno skrivnost in davčno tajnost; priprava na odpremo) pa je opravil javni uslužbenec, za katerega je bil zaračunan strošek v višini 19,61 EUR na enoto dela.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Pritožba prosilca se nanaša na višino stroškov, določenih v računu št 203100-14-00022 z dne 5. 6. 2014. Organ lahko prosilcu po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, zaračuna stroške za posredovanje informacij javnega značaja. Tako ZDIJZ v drugem odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. Prvi odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
Organ je pri izračunu zneska v višini 107,30 EUR obračunal tako materialne stroške posredovanja informacij, kot tudi stroške za delo javnih uslužbencev. Prosilec je isti znesek poravnal že dne 30. 1. 2014, po predlogu za vnaprejšnji polog. Organ je kasneje izdal račun brez specifikacije stroškov. Po odločbi IP je prosilcu organ izdal predmetni račun s specifikacijo stroškov. Prosilec se v tem postopku pritožuje, ker meni, da je organ zaračunal previsoke stroške.
Organ je pri izračunu upošteval Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja št. 090-2/2007/30 z dne 11. 3. 2011 (v nadaljevanju stroškovnik). IP je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja po njegovem mnenju sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa), vendar pa je organ stroške dela javnih uslužbencev prosilcu v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Stroškovnika.
IP pojasnjuje, da ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. IP na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in »preskočijo« nezakonit podzakonski predpis. IP mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati tudi veljavni stroškovnik.
Iz stroškovnika izhaja, da organ prosilcu lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je cena ure dela zaposlenega določena glede na njegovo stopnjo izobrazbe. Organ ima v stroškovniku predvidene tri postavke zaračunavanja stroška dela javnih uslužbencev, in sicer javnega uslužbenca s V., VI. in VII. stopnjo izobrazbe.
Organ je dne 16. 6. 2015 v pojasnilu, ki ga je poslal po pozivu IP, glede zaračunavanja stroškov pojasnil, da je bilo potrebno najprej fotokopirati dve vezani ponudbi, ki sta prispeli v postopku javnega zbiranja ponudb za prodajo premoženja in za oddajo poslovnih prostorov JGZ Pohorje Mirna v najem, kar je opravil uslužbenec, za katerega je bil zaračunan strošek v višini 7,51 EUR na enoto dela v obsegu 5, 5 enot, kar znaša 5 ur in 30 minut. Ker vezanih ponudb ni mogoče enostavno razpreti in jih tako fotokopirati strojno, temveč vsako stran posebej, odmera ur dela po mnenju IP ne predstavlja nerazumnega obsega dela. IP namreč razume, da lahko organi zagotavljajo izvajanje svojih nalog v okviru razpoložljivih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, prav tako pa IP ne more zahtevati od organa, da svoje delo opravlja bolj učinkovito. Opredeljena časovna odmera dela javnega uslužbenca s V. stopnjo izobrazbe, pa hkrati tudi ne predstavlja očitno nesorazmerne odmere glede na količino opravljenega dela, da bi to z gotovostjo kazalo na drugačno odmero. Poleg tega, da bi IP z gotovostjo ugotovil drugačno dejansko stanje, bi moral nadzirati ponovno izvedbo fotokopiranja zahtevanih dokumentov v celoti, kar ne bi bilo niti stroškovno niti časovno učinkovito, izvedba takšnega dokaza pa bi nasprotovala tudi temeljnemu načelu ekonomičnosti postopka po ZUP.
Nadalje je bilo na kopiranih ponudbah potrebno prekriti in pobrisati osebne podatke in podatke, ki so predstavljali poslovno skrivnost in davčno tajnost. Slednje je opravil javni uslužbenec, za katerega je bil zaračunan strošek v višini 19,61 EUR na enoto dela, kar pa je opravljal 3,01 enote. IP ne vidi razloga, da ne bi sledil organu tudi v zvezi z opredeljenim časom in delom, ki ga je moral opraviti javni uslužbenec s VII. stopnjo izobrazbe. Opravljeno delo namreč zahteva za pravilno izvedbo delnega dostopa, dobro poznavanje vsebine dokumenta in izjem po pravilih ZDIJZ, zato je povsem primerno, da je delo opravljal uslužbenec s VII. stopnjo izobrazbe. Tudi glede odmerjenega časa, ki je potreben za pripravo dokumenta v dolžini 94 strani, pod pogoji delnega dostopa, po mnenju IP 3,01 ura dela ne predstavlja nerazumno odmerjenega časa. Glede na navedeno ni nikakršnega razloga, da IP ne bi sledil navedbam organa, glede odmerjene količine dela in vrste dela, ki je specificiran na računu.
Ker je IP ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilcu zaračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, se nadalje ne opredeljuje do navedb prosilca glede prirejanja dejanskih stroškov višini plačanega zneska z avansnim računom.
Ob upoštevanju vsega navedenega je IP ugotovil, da pritožba ni utemeljena. IP je pritožbo prosilca zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in 14/15 – ZUUJFO; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.,
raziskovalec pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka