Prosilka - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-49/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:Prosilka je zahtevala fotokopijo inšpekcijskega zapisnika ter fotokopijo prekrškovne odločbe. IP je pritožbo prosilke zavrnil in potrdil odločitev organa. Ugotovljeno je bilo, da inšpekcijski postopek v času izdaje prvostopenjske odločbe še ni bil zaključen, hkrati pa je organ v zadostni meri izkazal škodo, ki bi pri izvedbi inšpekcijskega postopka nastala, če bi bil zapisnik javnosti posredovan še pred zaključkom inšpekcijskega postopka, t.j. še pred izdajo inšpekcijske odločbe na prvi stopnji (izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prav tako je organ odločil pravilno, ko je zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do prekrškovne odločbe.
ODLOČBA:Številka: 090-49/2015/2
Datum: 17. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 2. 2015 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2015-2 z dne 22. 1. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-5/2015-2 z dne 22. 1. 2015, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 27. 12. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na gradnjo vodovodnega omrežja »Vodovod Godemarci-Moravci«. Na podlagi določb ZDIJZ je želela pridobiti fotokopije zapisnikov o opravljenem ogledu na terenu z zavezanko Občino Ljutomer in z izvajalcem SGP Pomgrad Murska Sobota d.d. ter fotokopijo odločbe, izdane v prekrškovnem postopku.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 090-5/2015-2 z dne 22. 1. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilke. V izpodbijani odločbi je organ ugotovil, da se zahteva po posredovanju zapisnika nanaša na inšpekcijsko zadevo, ki se pri organu vodi pod opr. št. 06122-3565/2014 in je postopek še vedno v teku (ugotovitvena faza, inšpekcijska odločba še ni izdana). Organ je presodil, da bi posredovanje zapisnika lahko škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka, zato je zavrnil dostop do navedenega dokumenta ter zavrnitev oprl na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ je pojasnil, da je inšpekcijski postopek, ki ga vodijo gradbeni inšpektorji v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov, Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter ZUP, upravni postopek. Iz tega sledi, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme varstva upravnega postopka. V nadaljevanju izpodbijane odločbe pa je organ izvedel še škodni test, pri čemer je ugotovil, da bi razkritje zapisnika škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka. Organ je pojasnil, da inšpektorica še vedno ugotavlja dejansko stanje in pridobiva potrebne podatke za odločitev. Preuranjeno razkritje do sedaj pridobljenih podatkov bi lahko ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj v tej fazi postopka dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Razkritje do sedaj zbranih podatkov bi, po mnenju organa, lahko ogrozilo tudi nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov. Zavezanci in druge osebe, ki bi lahko v konkretnem postopku nudile koristne informacije, bi namreč lahko prekrile ali celo uničile določene dokumente oz. informacije, pomembne za odločanje v inšpekcijskih postopkih. Organ meni, da v konkretnem primeru interes javnosti po razkritju zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka, ki je še v teku, zato je dostop do zahtevanega zapisnika zavrnil. Prav tako je organ zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do odločbe, izdane v prekrškovnem postopku. Organ je navedel, da v zvezi z gradnjo vodovoda ni bil uveden noben prekrškovni postopek, zato tudi ne razpolaga z zahtevano odločbo.
Dne 9. 2. 2015 je prosilka vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri izpodbija trditev organa, da mora inšpektorica še ugotoviti dejansko stanje in pridobiti potrebne podatke za odločitev. Prosilka namreč meni, da je Upravna enota Ljutomer v gradbenem dovoljenju zelo natančno opisala potek cevovoda in drugih spremljajočih gradbenih elementov, ki omogočajo nadzor nad njegovim izvajanjem, zato dodatno ugotavljanje okoliščin ni potrebno. Prav tako prosilka poudari, da ima inšpektorica pri investitorki na razpolago vso projektno dokumentacijo, zato bi lahko bil primer zaključen že v mesecu decembru 2014. Prosilka IP zato predlaga, da ugodi njeni pritožbi, izpodbijano odločbo odpravi ter organu naloži posredovanje zapisnikov o opravljenem kontrolnem pregledu na terenu, v primeru, da je bil uveden prekrškovni postopek, pa naj IP organu naloži posredovanje prekrškovne odločbe.
IP je dne 16. 2. 2015 prejel dopis organa, št. 090-5/2015-4 z dne 12. 2. 2015, s katerim je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP najprej ugotavlja, da prosilka med drugim v pritožbi povzema dejansko stanje v zvezi z gradnjo vodovodnega omrežja »Vodovod Godemarci – Moravci« ter izpostavlja morebitne nepravilnosti pri izvedbi le-tega. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, zato se do pritožbenih navedb prosilke v tem delu ni posebej opredeljeval, saj te v postopku po ZDIJZ niso pravno relevantne.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v času njene izdaje inšpekcijska odločba v inšpekcijskem postopku št. 06122-3565/2014 še ni bila izdana, organ pa je na podlagi izvedenega škodnega testa ocenil, da bi posredovanje zapisnika o inšpekcijskem pregledu, št. 06122-3565/2014/3 z dne 10. 11. 2014 (v nadaljevanju zapisnik), preden bi bil postopek zaključen, škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka, zato je posredovanje navedenega dokumenta zavrnil, na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema namreč organu nalaga, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
IP pojasnjuje, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. IP je torej izhajajoč iz zgoraj navedenega v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali so bili v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ali je bil postopek še v teku, in ali je bil v trenutku odločanja prvostopenjskega organa izpolnjen tudi drugi pogoj, in sicer, ali bi razkritje zahtevanih informacij (v tistem trenutku) škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka.
Po skrbnem pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vložila dne 27. 12. 2014, izpodbijana odločba pa je bila izdana dne 22. 1. 2015. Iz popisa inšpekcijske zadeve št. 06122-3565/2014 na dan 22. 1. 2015 izhaja, da je bil inšpekcijski postopek v času izdaje izpodbijane odločbe še v teku, saj je kot zadnji dokument v navedeni zadevi evidentiran odgovor SGP Pomgrad Murska Sobota d.d. z dne 20. 1. 2015, na poziv organa za pisno izjavo, pri čemer pa inšpekcijska odločba v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bila izdana. S tem je nedvomno izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede drugega pogoja izjeme, da bi razkritje škodovalo izvedbi upravnega postopka, je IP ocenil, da je organ v zadostni meri izkazal škodo, ki bi nastala pri izvedbi inšpekcijskega postopka, če bi bil zapisnik posredovan javnosti še pred zaključkom inšpekcijskega postopka, t.j. še pred izdajo inšpekcijske odločbe na prvi stopnji. Organ je namreč povsem utemeljeno navedel, da bi preuranjeno razkritje pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, ker v fazi, v kateri se postopek nahaja ob izdaji izpodbijane odločbe, dejansko stanje še ni bilo dokončno ugotovljeno. Razkritje do tedaj zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov, zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v inšpekcijskih postopkih. V konkretnem primeru je organ, po oceni IP, izkazal škodo, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnem inšpekcijskem postopku, zato je treba odločitev organa potrditi, saj je na dan izdaje izpodbijane odločbe zahtevana dokumentacija dejansko izpolnjevala vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično je bila odločitev organa, da zahtevane dokumentacije prosilki ne posreduje, pravilna.
V zvezi z zgoraj navedenim IP še dodaja, da je pri izjemi varstva upravnega postopka prisotna tudi časovna komponenta. Povedano drugače, prosilka lahko ponovno zahteva dokumente iz inšpekcijske zadeve št. 06122-3565/2014, ko bo postopek pred organom zaključen, takrat pa bo moral organ, glede na novo dejansko stanje, dokumente ponovno presojati z vidika izjem po prvem odstavku 6. člen ZDIJZ.
Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil tudi dostop do odločbe, izdane v prekrškovnem postopku. Organ je pojasnil, da v zvezi z gradnjo vodovoda ni bil uveden noben prekrškovni postopek, zato tudi ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Ker se je organ skliceval na neobstoj dokumenta, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, tj., ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Ob reševanju pritožbe IP ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevano odločbo, vendar je prosilki ne želi posredovati. IP namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ker prekrškovni postopek ni bil uveden.
Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je organ odločil pravilno ter zahtevo prosilke po posredovanju zapisnika, št. 06122-3565/2014/3 z dne 10. 11. 2014, zavrnil, ker je glede zahtevanega dokumenta podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je organ odločil pravilno, ko je zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do prekrškovne odločbe. IP je namreč v pritožbenem postopku ugotovil, da v zvezi z zahtevano odločbo ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je odločba organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP,zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, št. 090-5/2015-2 z dne 22. 1. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, št. 090-5/2015-2 z dne 22. 1. 2015.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka