+-Datum: 13.05.2015 Številka: 090-48/2015 Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Notranje delovanje organa POVZETEK: V obravnavanem primeru je prosilec zahteval informacije v zvezi z zaposlitvijo poimensko navedenih sodnikov (npr. oceno sodniške službe, itd.) ter v zvezi z vodenjem konkretnih sodnih postopkov (dokumentacijo, ki izkazuje vsa dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča RS). Organ je zahtevi delno ugodil. V pritožbenem postopku je IP pritožbo zavrnil, saj je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih informacij, ki predstavljajo zatrjevano izjemo. Prav tako je organ pravilno zavrnil dostop, ker z informacijami ne razpolaga. ODLOČBA: Številka: 090-48/2015/2Datum: 14. 5. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14 – ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……z dne 3.2.2015 (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 23.1.2015, številka: Su 2008/2014, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Urad predsednika, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilca zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, z dne 23. 1. 2015, številka: Su 2008/2014, se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je na Sodni svet vložil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer z dne 24. 2. 2014, 20. 3. 2014, 24. 10. 2014 in 26. 11. 2014. Sodni svet je dne 23.12.2014 zahteve, v določenem delu, odstopil v reševanje organu. Z dopisom št. 3/14-764 z dne 17. 12. 2014 je Sodni svet zahtevo prosilca sodišču odstopil v delu, ki se nanaša na: dokumentacijo v zvezi z zaposlitvijo …………pred izvolitvijo v sodniško funkcijo (uradni zaznamek), saj je bila imenovana v obravnavanem obdobju zaposlena na Vrhovnem sodišču RS, dokumentacijo, ki se nanaša na dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča zoper ravnanja ………..kot sodnice (točka 2 v vlogi z dne 24. 10. 2014) in dokumente, ki se nanašajo na izid glasovanja vrhovnih sodnikov v zadevi I Ips 85253/2010 (točka 9. v vlogi z dne 24. 10. 2014). Prav tako je Sodni svet zahtevo prosilca odstopil sodišču v delu, ki se nanaša na morebitne izdaje drugih ocen sodniške službe sodnikom, navedenim v prosilčevi zahtevi ter v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, na podlagi katere so bile te ocene izdelane. V dopisu Sodnega sveta št. 3/14-774 z dne 18. 12. 2014 je ob tem zapisano, da se zahteva, ki jo je prejel Sodni svet, nanaša tudi na poslovanje Personalnega sveta Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Glede zahtevanih ocen sodniške službe, izdaja katerih je v pristojnosti Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS, je Sodni svet odločil o izročitvi tistih ocen, s katerimi razpolaga, to pa so: ocena sodniške službe višjega sodnika …………..št. SuZ-ps 12/2004 z dne 7. 7. 2004, ocena sodniške službe višje sodnice ……, št. SuZ-ps 20/2009 z dne 17. 6. 2009, ocena sodniške službe višjega sodnika ……., št. SuZ-ps 5/2006 z dne 24. 4. 2006, in št. SuZ-ps 31/2009 z dne 15. 12. 2009, ocena sodniške službe višjega sodnika ………., št. SuZ-ps 21/2004 z dne 7. 7. 2004, ocena sodniške službe višjega sodnika ………., št. SuZ-ps 12/2004 z dne 7. 7. 2004, ocena sodniške službe vrhovnega sodnika ………, št. SuZ-ps 15/2006 z dne 10. 11. 2006, ocena sodniške službe vrhovne sodnice ….., št. SuZ-ps 70/2008 z dne 24. 11. 2008, ocena sodniške službe vrhovnega sodnika ….., št. SuZ-ps 30/2004 z dne 21. 1. 2005, ocena sodniške službe vrhovnega sodnika …, št. SuZ-ps 24/2008 z dne 18. 4. 2008, ocena sodniške službe vrhovne sodnice ….., št. SuZ-ps 7/2011 z dne 8. 3. 2011, sklep Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS za okrajno sodnico ….., št. SuZ-ps 45/2009 z dne 15. 12. 2009, ocena sodniške službe višjega sodnika …., št. SuZ-ps 16/2003 z dne 19. 5. 2003 in št. SuZ-ps 24/2006 z dne 19. 6. 2006, ocena sodniške službe višjega sodnika …, št. SuZ 1/2001-30 z dne 15. 6. 2001 in št. SuZ-ps 15/2009 z dne 19. 4. 2010.Organ je z odločbo z dne 23. 1. 2015, št. Su 2008/2014 zahtevi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na zaposlitev ….. na Vrhovnem sodišču RS pred izvolitvijo v sodniško funkcijo, in v delu, ki se nanaša na oceno sodniške službe za sodnico…. Odločil je, da se prosilcu posredujejo naslednji dokumenti: Pogodba o zaposlitvi št. 17/2006 z dne 13. 7. 2006, Aneks št. 1/2006 k pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006, Pogodba o zaposlitvi št. 17/2006-1 z dne 25. 1. 2007, Aneks št. 1/2008 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1, Aneks št. 2/2009 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1, Aneks št. 3/2009 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1, Sklep št. OS 12/2006 z dne 23. 12. 2009, Sklep št. OS 12/2006 z dne 23. 12. 2010,Aneks št. 6/2011 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1 in Sporazum o prenehanju veljavnosti Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas št. 17/2006-1 z dne 25. 1. 2007 in vseh aneksov k navedeni pogodbi, pri čemer se iz vseh dokumentov, naštetih v prvih desetih alinejah te točke izreka, izbrišejo podatki o datumu in kraju rojstva ter podatki o stalnem prebivališču javne uslužbenke in dokument št. SuZ-ps 36/2008, z dne 28. 5. 2008, in sicer se mu posreduje prva stran dokumenta do obrazložitve, in zadnja stran dokumenta, od vključno pravnega pouka naprej. V preostalem delu, to je v delu, v katerem gre za izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in v delu, v katerem sodišče z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je organ zahtevo prosilca zavrnil.V obrazložitvi je organ navedel:1. Glede dokumentacije v zvezi z zaposlitvijo .. pred izvolitvijo v sodniško funkcijo (uradni zaznamek z dne 26. 11. 2014)Iz uradnega zaznamka z dne 26. 11. 2014 izhaja, da v tej točki prosilec zahteva kakršen koli dokument v zvezi z zaposlitvijo …, na katerem koli sodišču kot strokovna sodelavka ali kakšna druga delavka na sodišču ter vse dokumente, ki izkazujejo upravičenost zaposlitve …na katerem koli delovnem mestu na sodišču pred opravljanjem sodniške funkcije. Organ ugotavlja, da je bila … pred nastopom sodniške funkcije kot strokovna sodelavka zaposlena na Vrhovnem sodišču RS, in sicer v obdobju od 1. 10. 2006 do 15. 4. 2012. V zvezi z odstopljeno zahtevo prosilca v tem delu Vrhovno sodišče RS razpolaga z naslednjimi dokumenti: Pogodba o zaposlitvi št. 17/2006 z dne 13. 7. 2006, Aneks št. 1/2006 k pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006, Pogodba o zaposlitvi št. 17/2006-1 z dne 25. 1. 2007, Aneks št. 1/2008 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1, Aneks št. 2/2009 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1, Aneks št. 3/2009 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1, Sklep št. OS 12/2006 z dne 23. 12. 2009, Sklep št. OS 12/2006 z dne 23. 12. 2010, Aneks št. 6/2011 k Pogodbi o zaposlitvi št. 17/2006-1 in Sporazum o prenehanju veljavnosti Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas št. 17/2006-1 z dne 25. 1. 2007 in vseh aneksov k navedeni pogodbi. Organ je ugotovil, da gre za dokumente, ki na podlagi določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ker se nanašajo na delovno razmerje javne uslužbenke. V določenem delu pa našteti dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, ki v skladu z ZVOP-1 predstavljajo varovane osebne podatke. Gre za podatke o datumu in kraju rojstva ter stalnem prebivališču javne uslužbenke. Navedene podatke je organ na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do dokumentov, prekril, ker gre za izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V preostalem delu pa je prosilcu v tej točki ugodil. 2. Glede dokumentacije, ki se nanaša na dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča zoper ravnanja … kot sodnice (točka 2 v vlogi z dne 24. 10. 2014). Prosilec v tej točki zahteva »dokumentacijo, ki izkazuje vsa dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča RS, ko je dne 2. 4. 2014 z zahtevo za varstvo zakonitosti prejelo štiri priloge z dvema zapisnikoma policije z dne 30. 4. 2013 zaradi kaznivih dejanj .., 22. 5. 2014 devet prilog v zadevah vložitve krive ovadbe policije in tožilstva, zaradi naklepnih ponarejanj kazenskega zapisnika s strani .. z vednostjo sodne uprave in pritožbenega sodišča v zadevah pravne narave in pravnomočnosti obtožnice, oz. da je takoj, kdaj, kdo in kako je obtožni akt ODT št. Kt(0) 4911/09 KZ/ZB z dne 28. 10. 2010 sod. , pritožbeno sodišče in Vrhovno sodišče opravilo materialni in formalni preizkus skladnosti s 435., 436., 437. čl. ZKP glede na njene grožnje, zavlačevanje in nato odreditev … za vročitev obtožnega predloga z dne 22. 5. 2012, glede na popolno ignoriranje pravočasnih ugovorov pravne narave, ignoriranja dokazov obsojenca, ignoriranja zakonov na okrajnem, pritožbenem in Vrhovnem sodišču RS«. Tovrstna dokumentacija po vedenju organa ne obstaja, kar se je potrdilo tudi po pregledu zadev, evidentiranih v Su vpisniku, ki ga za delo uporablja Urad predsednika VSRS, in po pregledu evidentiranih zadev na Kazenskem oddelku VSRS. O neobstoju tovrstne dokumentacije na kazenskem oddelku je bil prosilec tudi že obveščen, z dopisom vodje kazenskega oddelka VSRS opr. št. III Kr 43912/2014 z dne 14. 10. 2014. Ker sodišče s temi informacijami ne razpolaga, je bilo treba prosilčevo zahtevo v tem delu zavrniti, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija pri organu ne obstaja v materializirani obliki.3. Glede izida glasovanja vrhovnih sodnikov v zadevi I Ips 85253/2010 (točka 9 v vlogi z dne 24. 10. 2014)Glede zahteve po posredovanju informacij glede izida glasovanja v zadevi I Ips 85253/2010 je organ najprej ugotovil, da z zahtevanim podatkom razpolaga v obliki zapisnika o posvetovanju in glasovanju, ki pa ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti. Gre namreč za informacijo, za katero 5.a člen ZDIJZ določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Iz relevantnih določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) jasno izhaja, da je narava zapisnika o posvetovanju in glasovanju tajna, vpogled v ta zapisnik pa je omejen tudi za stranke sodnega postopka, ki imajo sicer pravico do vpogleda v sodni spis. Tako npr. prvi odstavek 115. člena ZKP določa, daje posvetovanje in glasovanje tajno, v prostoru, v katerem je posvetovanje in glasovanje, pa smejo biti le člani senata in zapisnikar (drugi odstavek istega člena). O poteku glasovanja se sestavi poseben zapisnik (86. člen ZKP). V skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZKP se ta zapisnik zapre v posebno kuverto in ga sme pregledati le višje sodišče, ko odloča o pravnem sredstvu. Iz navedenih določb jasno izhaja, da posvetovanje in glasovanje članov senata poteka brez navzočnosti strank, prav tako pa se stranke in druge osebe, ki imajo sicer pravico vpogledati v spis, ne morejo seznaniti z vsebino zapisnika o posvetovanju in glasovanju, torej jim ni omogočen vpogled v to, kako je posamezen član senata glasoval. Glede na navedeno ni dvoma, da gre za informacijo, za katero je v 5. a členu ZDIJZ predvidena zavrnitev dostopa. Da gre pri podatkih o glasovanju, ki izhajajo iz zapisnika o posvetovanju in glasovanju, za informacije, ki javnosti niso prosto dostopne, je večkrat potrdil tudi IP, npr. v odločbah št. 021-68/2008/7 z dne 8. 11. 2008 in št. 090-87/2009/2 z dne 24. 6. 2009, v katerih je ocenil, da gre pri zahtevanih informacijah za izjemo notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v omenjenih odločbah med drugim zapisal, da je z logično razlago določb o postopku posvetovanja in glasovanja ter izdelave zapisnika seje senata moč priti do zaključka, da je zakonodajalec že sam predvidel, da bi razkritje takšnega podatka javnosti ogrozilo kritično razpravo senata, torej bi povzročilo motnje oziroma nepopravljivo škodo pri delovanju organa, zato je v celoti izključil javnost iz tega dela upravnega spora. Takšno prepričanje potrjuje tudi dejstvo, da je iz zapisnika seje senata razvidno, kako je odločal posamezen član senata, ki je sicer kolegijski organ in mora navzven nastopati enotno. Načelo kolegialnega odločanja je namreč eno izmed načel, ki je namenjeno zagotavljanju neodvisnega in nepristranskega sojenja. Po tem načelu mora v postopku sodnega nadzora odločati več sodnikov v senatih, saj se na ta način lahko izognemo ali zmanjšamo morebitne pritiske na odločujoče sodnike (Uprava in sodni nadzor, E. Kerševan, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2004, str. 215). IP ugotavlja, da je predmet demokratičnega nadzora s strani javnosti v primerih, ko senat odloča na nejavni seji, končna odločitev kolegijskega organa, vsebovana v sodbi organa, ne pa tudi sam postopek sprejemanja odločitve. Če bi namreč javnosti omogočili, da bi se seznanila z glasovi posameznih članov senata, bi to nedvomno ogrozilo njihovo neodvisnost in nepristranskost, s čimer bi kolegijsko odločanje tudi izgubilo svoj smisel in namen, ki je v tem, da se preprečijo posledice morebitnih pritiskov na posameznega sodnika. Glede na navedeno IP ugotavlja, da obstajajo utemeljeni in zadostni razlogi za prepričanje, da bi z zagotovitvijo dostopa javnosti do zahtevanega dokumenta nastala škoda pri delovanju organa, zlasti škoda, povezana z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodstva, ki bi bila večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. IP je v obeh navedenih primerih zaključil, da bi javnost tovrstnih dokumentov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa, zato je treba zahtevo prosilca zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Pri tem je organ še dodal, da sta bili obe omenjeni odločbi IP izdani v času, ko v ZDIJZ še ni bilo zdajšnje določbe 5.a člena, ki vsebuje še konkretnejšo podlago za zavrnitev dostopa do tovrstnih informacij.4. Glede ocen sodniške službe sodnikov, navedenih v prosilčevi zahtevi ter pripadajoče dokumentacije, o katerih Sodni svet ni sam odločil:Glede na posredovano dokumentacijo je organ ugotovil, da Sodni svet ni odločil o ocenah sodniške službe iz zahtev prosilca za višjo sodnico ………... Organ je ugotovil, da od naštetih ocen razpolaga le z oceno sodniške službe za sodnico…, in sicer gre za oceno št. SuZ-ps 36/2008 z dne 28. 5. 2008. V zvezi s prošnjo za pridobitev ocen sodniške službe za višji sodnici …………pa je bilo ugotovljeno, da Personalni svet Vrhovnega sodišča RS v svojem arhivu zahtevanih ocen nima, zato se v tem delu prosilčeva zahteva zavrne na podlagi 4. člena ZDIJZ. Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na naravo zahtevanih dokumentov je organ najprej presojal, ali je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS). Takšna ocena predstavlja pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnikov v nekem časovnem obdobju. Glede na naravo podatkov, ki se upoštevajo pri sprejetju sodniške ocene, in so vsebovani v obrazložitvi ocene, ni dvoma, da gre za osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je na podlagi navedenih podatkov ocenjevana oseba določena oz. določljiva. Glede na dejstvo, da gre v zahtevanem dokumentu za osebne podatke sodnikov, k so javni funkcionarji, določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ pa določa, da se ne glede na obstoj izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, je bilo nadalje potrebno oceniti, ali gre v konkretnem primeru za takšne osebne podatke sodnikov, ki ne sodijo v kategorijo varovanih osebnih podatkov, ker so neločljivo povezani z opravljanjem javne funkcije. Na tem mestu sodišče ponovno opozarja na prakso IP, in sicer na odločbo št. 090-164/2013/2, z dne 5. 8. 2013, v kateri je IP ob odločanju o tem, ali gre pri ocenah sodniške službe za prosto dostopne informacije javnega značaja, navedel, da obrazložitev ocene sodniške službe zajema nabor različnih osebnih podatkov sodnikov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje kriterijev iz 29. člena ZSS, personalni svet pa je zavezan posamezne kriterije vsebinsko napolniti z obrazložitvijo, ki ob tem nujno kaže na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika. IP je v omenjeni odločbi nadalje tehtal, kako daleč v zasebnost lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije« ter zavzel stališče, da zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima pravice do zasebnosti. Pri obdelavi osebnih podatkov je namreč treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti (3. člen ZVOP-1). IP je glede prostega dostopa do ocen sodniške službe v zgoraj navedeni odločbi odločil, da je v odločbi o oceni sodniške službe neposredno v povezavi z izvajanjem javne funkcije izključno izrek odločbe, torej odločitev glede ocene sodniške službe, in tisti odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz teh delov odločbe izhajajo informacije o tem, ali sodnik ustreza sodniški službi oziroma ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne, ostale informacije, v katerih se prepletajo osebne lastnosti posameznega sodnika, pa sodijo v zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Organ je tako v celoti sledil zapisanemu stališču IP. Obrazložitev ocen sodniške službe vsebuje razloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje kriterijev iz 29. člena ZSS, pri čemer se je po sami naravi zadeve tudi Personalni svet Vrhovnega sodišča RS dotaknil sposobnosti ter osebnih in značajskih lastnosti sodnice, v zvezi s tistimi kriteriji, ki jih je v okviru postopka presojal. Ob upoštevanju stališča IP, da je besedno zvezo iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ: »v zvezi z opravljanjem javne funkcije« treba presojati v povezavi z načelom sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov, je organ odločil, da se v konkretnem primeru ocena sodniške službe za sodnico …… prosilcu posreduje, vendar pa se ob tem zavrne dostop do besedila obrazložitve odločbe, ker obrazložitev vsebuje varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1. Na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop) je organ na podlagi vsega navedenega odločil, da se prosilcu posreduje dokument št. SuZ-ps 36/2008 z dne 28. 5. 2008, in sicer prvo stran dokumenta do obrazložitve, in zadnjo stran dokumenta, od vključno pravnega pouka naprej. Organ je torej v tem delu zahteve na podlagi vsega navedenega v skladu s 7. členom ZDIJZ odobril dostop do informacij, ki po oceni organa predstavljajo prosto dostopne informacije in zavrnil dostop do informacij, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je dne 4. 2. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da organ ni odločal z izrekom in ni obrazložil v skladu z zahtevo prosilca v odstopu na VS s št.:3/14-774,18.12.2014 o oceni sodniške službe z navedeno pripadajočo št. zadeve z datumi izdaje listin ocene sodniške službe za sodnike:………………, ki jih je izdelal Personalni svet Vrhovnega sodišča. Prosilec je navedel, da organ ni omogočil vpogleda v originalne listine, nepopolno, nasprotujoče in sploh ne ugotavlja, s katerimi dokumenti resnično razpolaga glede na odstopljeno zadevo Sodnega sveta št.: 3/14-774,18.12.2014, ki natančno podaja opravilne številke in datum izdaje dokumentov, celo trdi, da z njimi ne razpolaga. Iz razlogov nepopolnih izrekov in nasprotij v obrazložitvah glede na predhodno navedeno odločba ni razumljiva in nasprotujoča glede na obstoj dokumentov pri organu, kot jih specifira in navaja Sodni svet. Same listine o njeni zaposlitvi na Ustavnem sodišču in Vrhovnem sodišču so v medsebojnem nasprotju. Organ ni posredoval listin oz. pogodbe o zaposlitvi, ki izkazujejo, na podlagi česa se je ….omogočilo zaposlitev na VS, ni razvidno na podlagi česa in kako je postala javna uslužbenka VS in na podlagi česa je razporejena na delovno mesto višjega pravosodnega svetovalca. Odločbe z dne 22.6.2006 o imenovanju v višji uradniški naziv in pogodbe za določeno poskusno delo strokovnega sodelavca na VS RS v trajanju štirih mesecev organ ni posredoval. Prosilec navaja, da se zaprošene listine nanašajo na postopke, v katerih je udeležen in glede na posredovane dokaze Vrhovnemu sodišču in glede na zahtevo, da se posredujejo vse listine v zvezi s sodnicami ……, ki se nanašajo na njuno delo in delo sodnih uprav sodišč okrajnih, višjih ali vrhovnih sodnikov v zvezi z odločbami, sklepi ali ocenami oz. katerokoli druge listine, ki se opirajo na drugo listino, navedeno v tej odločbi, v sklepu, v mnenju, v obrazložitvi itn. so predmet zahteve po ZUP, iz naslova ZDIJZ in iz naslova pravic do poštene in verodostojne informacije kot pravdne stranke in obdolženca v navedenih pravdnih in kazenskih sodnih postopkih. Prosilec je povzel izrecno navedene postopke in navedel, da zahteva dokumentacijo, ki izkazuje aktivnosti, ukrepe, prijavo kaznivega dejanja, izrečene sankcije, vzrok za uvedbo razrešitve in podlago v vseh izvedenih postopkih in drugih zadevah izvrševanja sodniške funkcije, ki jih je izvajalo sodišče po uradni dolžnosti in listin, ki izkazujejo vodenje postopkov in razrešitev sodnikov. Organ je z dopisom z dne 13. 2. 2015, številka: Su 2008/2005, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje. Ob tem je v zvezi s 4. točko odločbe dodatno pojasnil, da Personalni svet VSRS v času izdaje izpodbijane odločbe z ocenama sodniške službe za višji sodnici …. , ni razpolagal, jih je pa naknadno, zaradi ponavljajočih se zahtev prosilca, pridobil s strani Višjega sodišča v Ljubljani in bo o njih odločal z odločbo, ki bo izdana v zvezi s prosilčevo zahtevo z dne 8.10.2014 in v zvezi z odločbo IP št. 090-281/2014/2 z dne 14.1.2015.Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi obširno oporekal odločitvi organa, da ni odločil o vseh zahtevanih informacijah. Vendar kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je prosilec svojo zahtevo primarno naslovil na Sodni svet, ki je njegovo zahtevo obravnaval in jo samo v določenem delu odstopil v reševanje organu. To pomeni, da so v obravnavanem primeru predmet presoje izključno informacije, ki jih je Sodni svet odstopil v reševanje organu, in sicer: - dokumentacija v zvezi z zaposlitvijo … pred izvolitvijo v sodniško funkcijo (uradni zaznamek), saj je bila imenovana v obravnavanem obdobju zaposlena na Vrhovnem sodišču RS, - dokumentacija, ki se nanaša na dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča zoper ravnanja …. kot sodnice (točka 2 v vlogi z dne 24. 10. 2014), - dokumenti, ki se nanašajo na izid glasovanja vrhovnih sodnikov v zadevi I Ips 85253/2010 (točka 9. v vlogi z dne 24. 10. 2014), morebitne izdaje drugih ocen sodniške službe sodnikom, navedenim v prosilčevi zahtevi ter v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, na podlagi katere so bile te ocene izdelane. Ostale informacije, ki jih omenja prosilec v pritožbi in v zahtevi, niso predmet tega postopka, zato se IP do njih ne more opredeljevati. V nadaljevanju je IP preizkusil utemeljenost odločitve organa, in sicer:- Glede dokumentacije v zvezi z zaposlitvijo … pred izvolitvijo v sodniško funkcijo (uradni zaznamek z dne 26. 11. 2014).IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval dokumente, s katerimi razpolaga in izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe. Prosilec v pritožbi sicer navaja, da iz posredovanih dokumentov ni razvidno, na podlagi česa in kako je …..postala javna uslužbenka VS in na podlagi česa je razporejena na delovno mesto višjega pravosodnega svetovalca. IP poudarja, da je organ na podlagi ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati dokumente, s katerimi razpolaga. Glede na široko postavljeno zahtevo je organ prosilcu posredoval dokumente, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca, ni pa organ dolžan na podlagi ZDIJZ posredovanih dokumentov tolmačiti ali prosilcu dodatno pojasnjevati odločitve, ki iz dokumentov izhajajo. Pogoje za izvolitev sodnika in imenovanje na sodniško mesto ter sam postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika ureja Zakon o sodniški službi (ZSS), ki je prosto dostopen in se lahko prosilec s temi informacijami seznani. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval informacije, s katerimi razpolaga, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.- Glede dokumentacije, ki se nanaša na dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča zoper ravnanja …..kot sodnice (točka 2 v vlogi z dne 24. 10. 2014). IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, pri tem pa ne vidi utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel. V Zakonu o sodiščih (80. čl. ZS) je med drugim določeno, da se s sodnim redom določajo: notranja organizacija sodišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev, podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom, poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje sodišč, itd. Organ je vpogledal v Su vpisnik, kamor se v skladu z 283. členom Sodnega reda vpisujejo zadeve sodne uprave kronološko, ne glede na vrsto zadeve. Spisi, ki se nanašajo na sodnike in sodno osebje (osebni spisi), se osnujejo samo ob nastopu sodniške službe oziroma dela na sodišču in se vodijo pod isto označbo spisa vse do prenehanja sodniške službe sodnika oziroma dela sodne osebe. To pomeni, da bi se dokumenti, ki se nanašajo na sodnike oz. sodno osebje, nedvomno nahajali v Su vpisniku, če bi organ z njimi razpolagal. Kot pojasnjuje organ, pa z zahtevanimi informacijami ne razpolaga niti kazenski oddelek, kar je bil prosilec že obveščen. Glede na navedeno IP ocenjuje, da ni razloga, da bi podvomil o odločitvi organa, da z dokumenti ne razpolaga. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, IP zaključuje, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. - Glede izida glasovanja vrhovnih sodnikov v zadevi I Ips 85253/2010 (točka 9 v vlogi z dne 24. 10. 2014)Pri zavrnitvi dostopa do zgoraj navedenih informacij se je organ skliceval na 5.a člen ZDIJZ, ki določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. V izogib ponavljanju se IP v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev organa, ki temelji tudi na dosedanji praksi IP, saj ni dvoma, da je bil namen določbe 5.a člena, ki je bila sprejeta z novelo ZDIJZ-C, da varuje specialne postopke v smislu "izjeme strankinega pravila". Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka nima dostopa do svojih podatkov (npr. 86. in 115. člen ZKP), potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Glede na navedeno je pritožba prosilca tudi v tem delu neutemeljena. - Glede ocen sodniške službe sodnikov, navedenih v prosilčevi zahtevi ter pripadajoče dokumentacije, o katerih Sodni svet ni sam odločil:Kot izhaja iz izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da Sodni svet ni odločil o ocenah sodniške službe iz zahtev prosilca za višjo sodnico …….ter prosilcu posredoval oceno sodniške službe za sodnico …., in sicer oceno št. SuZ-ps 36/2008 z dne 28. 5. 2008. Za višji sodnici …. je organ dostop do ocen sodniške službe zavrnil z obrazložitvijo, da z njimi ne razpolaga. IP ugotavlja, da je organ v času odstopa pritožbe pridobil tudi navedeni oceni in ju tudi že posredoval prosilcu s pravnomočno odločbo št. Su 1724/2014 z dne 16.2.2014, ko je odločal o zahtevi prosilca z dne 8.10.2014. IP poudarja, da je organ dolžan prosilcu posredovati le tiste informacije, s katerimi razpolaga v času odločanja (izdaje odločbe), in jih sicer za potrebe postopka po ZDIJZ ni dolžan pridobivati od drugih organov in mu tega tudi ne more odrediti IP v pritožbenem postopku. Je pa seveda dobrodošlo, če organ želi ugoditi zahtevi prosilca tudi tako, da pridobi informacije oziroma dokumente od drugih organov, kot je bilo v obravnavanem primeru. IP v pritožbenem postopku presoja dejansko stanje, kot je bilo v času odločanja pri organu, ne pa stanja po izdaji odločbe. Ker organ v času odločanja o zahtevi prosilca z zahtevanimi informacijami ni razpolagal, je pritožba prosilca neutemeljena. Tudi sicer pa je prosilec zahtevane informacije že pridobil, kar je namen ZDIJZ. - Izvedba delnega dostopa glede dokumentacije v zvezi z zaposlitvijo … pred izvolitvijo v sodniško funkcijo (uradni zaznamek z dne 26. 11. 2014) in ocene sodniške službe za sodnico …Organ je prosilcu posredoval zgoraj navedene informacije v obliki delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. IP uvodoma pojasnjuje, da je v podobnih primerih že večkrat odločal, pri čemer je zavzel jasno stališče (glej npr. odločbo IP št. 090-164/2013/2, z dne 5. 8. 2013) kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije«, na kar se je pri obrazložitvi svoje odločitve skliceval tudi organ. V izogib ponavljanju se IP tudi v tem delu sklicuje na obrazložitev organa v izpodbijani odločbi, saj se, kot rečeno, dejansko opira na stališče IP. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ pravilno subsumiral dejansko stanje v skladu s 3. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in odločil v skladu s 7. čl. ZDIJZ oz. prosilcu pravilno omogočil delni dostop do v tem delu zahtevanih dokumentov. Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
