Obalne galerije Piran - Občina Piran
+ -Številka: 090-45/2015
Kategorije: Dokument v izdelavi
POVZETEK:Prosilec je od organa, Občine Piran, zahteval posredovanje dokumenta v zvezi s sprejetim sklepom sveta zavoda Obalnih galerij Piran (dalje OGP) o utemeljitvi nezaupnice ravnateljici. Organ je zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo dokumenta v postopku nastajanja. IP je pritožbi ugodil in organu naložil, naj prosilcu zahtevani dokument posreduje v celoti. Ugotovil je namreč, da avtor zahtevanega dokumenta sploh ni organ, ampak svet zavoda OGP. Dokument je bil zaključen in podpisan s strani oseb, ki so pristojne za njegovo vsebino, zato ne gre več za dokument v nastajanju v smislu izjeme iz 9. točke pvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 7. člena UPIJZ. Prav tako je očitno, da predmetni dokument ni več predmet posvetovanja pri organu, ki je pooblaščen za njegov sprejem – iz njegove vsebine in dejstva, da je bil posredovan organu, kot ustanovitelju OGP, namreč izhaja, da je svet zavoda OGP že izoblikoval svoje stališče in ga posredoval zunanjemu naslovniku. Predmetni dokument torej ni več v posvetovanju pri organu, ki je pristojen za njegovo vsebino, to pa je svet zavoda OGP. Dejstvo, da organ še ni sprejel »končnega« mnenja oz. nadaljnjih morebitnih ukrepov, ne pomeni, da so vsi dokumenti, na podlagi katerih bodo morebitni ukrepi (med drugim) temeljili, dokumenti, ki so še v postopku izdelave pri organu. Povedano drugače, organ se na predmetno izjemo dokumenta v nastajanju ne more sklicevati, ker ne gre za dokument, katerega avtor je organ, vsebina dokumenta pa (pred njegovim dokončnim oblikovanjem) ni bila predmet posvetovanja pri organu.
ODLOČBA:Številka: 090-45/2015/2
Datum: 6. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Obalnih galerij Piran, Tartinijev trg 3, Piran, ki jih zastopa odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana, z dne 28. 1. 2015, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran, št. 0901-1/2014 z dne 12. 1. 2015 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Občine Piran, št. 0901-1/2014 z dne 12. 1. 2015 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta »Utemeljitev nezaupanja Lilijani Stepančič, ravnateljici Obalnih galerij Piran, podan na 18. seji Sveta javnega zavoda Obalnih galerij Piran, dne 25. 9. 2014«.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 1. 12. 2014 na organ naslovil pisno zahtevo za posredovanje vseh dokumentov (zapisov, predlogov, poročil, vlog, beležk, vabil in podobno), ki jih ima organ in se nanašajo na sklep zavoda Obalnih galerij Piran o nezaupnici delu ravnateljice Obalnih galerij Piran (dalje OGP), sprejetem na seji sveta zavoda 25. 9. 2014.
Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 0901-1/2014 z dne 12. 1. 2015 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil, in sicer glede zapisnika 21. seje sveta javnega zavoda z dne 28. 11. 2014 ter Poročila ravnateljice OGP k sklepu seje sveta OGP št. 2 z dne 25. 9. 2014 in sklepu konferenčne seje z dne 13. 10. 2014, prejet 4. 11. 2014, pri čemer je prekril e – naslov, naveden za prejemnikom »Obalne galerije Piran«. Delno pa je zavrnil njegovo zahtevo za posredovanje dokumenta »Utemeljitev nezaupanja Lilijani Stepančič, ravnateljici Obalnih galerij Piran, podan na 18. seji Sveta javnega zavoda Obalnih galerij Piran, dne 25. 9. 2014, ker dokument vsebuje podatke, ki bodo uporabljeni v dokumentu, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ pojasnjuje, da je naloga organa, med drugim, da imenuje in razrešuje ravnatelja OGP, in sicer na podlagi 19. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda obalne galerije Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 24/2003, 47/2007, ULRS, št. 1/2008, 5/2012 – v nadaljevanju odlok). Organ je kot ustanovitelj dolžan z vso skrbnostjo obravnavati vsakršen očitek o nepravilnostih odgovornih oseb javnih zavodov, morebitne odločitve pa so deležne temeljitega preučevanja, tako z vidika veljavne zakonodaje, kot utemeljenosti samih očitkov o nepravilnostih. Zahtevani dokument je tako predmet preučitve možnosti za rešitev težav, na katere je bila z utemeljitvijo nezaupanja opozorjena ustanoviteljica OGP Občina Piran (organ). Utemeljitev nezaupanja je zato, po mnenju organa, predmet posvetovanja in podlaga za nadaljnje ukrepe organa, odločitev glede navedb v dokumentu pa še ni bila sprejeta. Po mnenju organa bi z razkritjem utemeljitve nezaupanja, pred sprejemom končne odločitve, lahko prišlo do spremembe dejanskega stanja in oteženega ugotavljanja resnične odgovornosti ravnateljice. Samo razkritje utemeljitve nezaupanja bi ogrozilo tudi morebiten postopek razrešitve, kot ga v primeru nepravilnosti predvidevata odlok in Zakon o zavodih. Glede na to, da mora Občinski svet Občine Piran pred razrešitvijo pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda ter seznaniti ravnateljico o razlogih za razrešitev in ji dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjavi in da je utemeljitev nezaupanja podlaga za odločitev o nadaljnjih ukrepih ustanovitelja, sama odločitev o tem pa še ni bila sprejeta, je organ zahtevo prosilca za dostavo utemeljitve nezaupanja zavrnil.
Zoper predmetno odločbo organa je prosilec dne 28. 1. 2015 pri organu vložil pritožbo. Pritožuje se zoper odločitev organa v zavrnilnem delu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Med drugim navaja, da je v 2. členu Poslovnika sveta javnega zavoda OGP določeno, da za delo sveta zavoda velja načelo javnosti, ki se ga lahko omeji le v primerih, določenih z zakonom, statutom oz. drugimi splošnimi akti, ki urejajo področja poslovnih, poklicnih in osebnih tajnosti. Nadalje je v 4. odstavku istega člena navedeno, da se na seje zavoda poleg članov vabi tudi ravnatelja in druge osebe, ki jih je vezano na gradivo potrebno povabiti na posamezno sejo. Glede na to prosilec meni, da organ ni imel podlage, da bi mu omejil dostop do zahtevanega dokumenta. Organ v izpodbijani odločbi tudi ne pojasni, kateri predpis (zakon, statut ali drug splošni akt) naj bi v konkretnem primeru omogočal oz. dajal podlago za omejitev načela javnosti delovanja sveta OGP in za zavrnitev zahtevane informacije javnega značaja. Glede na to, da je bil sporni dokument sprejet na javni seji, razlog za to, da se prosilki ne omogoči vpogleda v ta dokument, ne obstaja. Prosilec še dodaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi organ sumil, da bi prosilka lahko v vmesnem času spremenila dejansko stanje. Tak argument, ki naj bi opravičeval dejstvo, da se prosilki ne omogoči vpogleda v sporni dokument, je absurden in v nasprotju s ciljem, ki ga zasledujeta omenjeni zakon in tudi sam Poslovnik, poleg tega pa ne predstavlja argumenta, ki bi imel pravno podlago za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Očitni razlog za zavrnitev zahteve je tako le želja, da se ravnateljici prosilca onemogoči obramba v morebitnem postopku njene razrešitve, pri čemer ta postopek temelji na dokumentu, ki predstavlja informacijo javnega značaja, katere naslovni organ, brez pravne podlage za svojo odločitev, ne želi razkriti. Po mnenju prosilca gre za povsem nezakonito delovanje organa.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 11. 2. 2015 odstopil v obravnavo IP.
Pritožba je utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevana informacija - dokument »Utemeljitev nezaupanja Lilijani Stepančič, ravnateljici Obalnih galerij Piran, podan na 18. seji Sveta javnega zavoda Obalnih galerij Piran, dne 25. 9. 2014, sodi v delovno področje organa, da organ z njim razpolaga in da ga ima v posesti. Izpolnjeni so torej vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali je podana izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pri zavrnitvi dostopa do zahtevane informacije se je organ namreč skliceval na 9. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ. IP poudarja, da morajo biti za obstoj navedene izjeme kumulativno izpolnjeni trije pogoji:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 7. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/07; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi, avtor zahtevanega dokumenta sploh ni organ, ampak svet zavoda OGP. IP tako ugotavlja, da je svet zavoda OGP, kot pripravljavec in avtor zahtevanega dokumenta, dokument že v celoti zaključil in posredoval organu. Dokument je bil torej zaključen in podpisan s strani oseb, ki so pristojne za njegovo vsebino, zato ne gre več za dokument v nastajanju v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 7. člena UPIJZ. Prav tako je očitno, da predmetni dokument ni več predmet posvetovanja pri organu, ki je pooblaščen za njegov sprejem – iz njegove vsebine in dejstva, da je bil posredovan organu, kot ustanovitelju OGP, namreč izhaja, da je svet zavoda OGP že izoblikoval svoje stališče in ga posredoval zunanjemu naslovniku. Predmetni dokument torej ni več v posvetovanju pri organu, ki je pristojen za njegovo vsebino, to pa je svet zavoda OGP. Dejstvo, da organ še ni sprejel »končnega« mnenja oz. nadaljnjih morebitnih ukrepov, ne pomeni, da so vsi dokumenti, na podlagi katerih bodo morebitni ukrepi (med drugim) temeljili, dokumenti, ki so še v postopku izdelave pri organu. Povedano drugače, organ se na predmetno izjemo dokumenta v nastajanju ne more sklicevati, ker ne gre za dokument, katerega avtor je organ, vsebina dokumenta pa (pred njegovim dokončnim oblikovanjem) ni bila predmet posvetovanja pri organu. Ob tem pa velja ponovno poudariti, da prosilec »končnega« mnenja organa niti ni zahteval. Vsebina dokumenta, ki ga je organ prejel, je namreč zaključena in bo ostala ista. Tudi, če bi svet zavoda OGP, kasneje svoje mnenje spremenil oz. dopolnil, ne bi mogli reči, da je že posredovan dokument še vedno v fazi nastajanja. Dejstvo je namreč, da je dokument po 7. členu UPIJZ zaključen s podpisom osebe, ki je pri določenem organu oz. drugem subjektu pooblaščena za odločanje, ta kriterij pa je v konkretnem primeru glede zahtevanega dokumenta izpolnjen. Dokument »Utemeljitev nezaupanja Lilijani Stepančič, ravnateljici Obalnih galerij Piran, podan na 18. seji Sveta javnega zavoda Obalnih galerij Piran, dne 25. 9. 2014, torej predstavlja samostojen dokument, ki je zaključen v smislu ZDIJZ, zato za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen že prvi kriterij (da je dokument še v postopku izdelave pri organu). Hkrati to pomeni, da zahtevani dokument ni več predmet posvetovanja pri organu, ki ga je podal – svetu zavoda OGP, s čimer tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ni izpolnjen. Prav tako v obravnavanem primeru ni izpolnjen niti tretji kriterij, ki izhaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ namreč ni izkazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine.
IP je, na podlagi vsega zgoraj navedenega, zaključil, da zatrjevana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana. Po uradni dolžnosti je IP z vpogledom v zahtevani dokument preveril, ali ta morebiti vsebuje druge izjeme od prosto dostopnih informacij iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in zaključil, da te niso podane. Ker prosilec pojasnjuje, zakaj ima pravni interes za dostop do zahtevane informacije, IP še dodaja, da so informacije javnega značaja, v skladu s 5. členom ZDIJZ, prosto dostopne vsakomur, zato ni relevantno, kakšen status ima prosilec v odnosu do organa in zakaj zahtevane informacije potrebuje. Za presojo v tem postopku so pritožbene navedbe prosilca v tem delu tako nerelevantne.
Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevano informacijo javnega značaja, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
Namestnica informacijske pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka