Reboma d.o.o. - Pošta Slovenije d.o.o.
+ -Številka: 090-41/2015
Kategorije: Kršitev postopka, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dela ponudbene dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil v postopku javnega naročila po ZJNVETPS, in sicer glede dokumentov, za katere je ugotovil, da obstaja izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (zavrnjeni dokumenti štejejo za poslovno skrivnost). IP je pritožbi ugodil iz razlogov, ker je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tako ni obrazloženo oziroma jasno, ali so bili zavrnjeni dokumenti veljavno označeni za poslovno skrivnost že od prejema ponudbe dalje ali naknadno (glede na opisana nasprotja o teh dejstvih) in ali je za razjasnitev poslovne skrivnosti organ v postopek povabil tudi dobavitelja, niti kako že izvedena seznanitev prosilca o modelu ponujenega aparata oziroma deklaratorna javnost ponudbenih dokumentov (šesti odstavek 27. člena ZJNVETPS in tretji odstavek 39. člena ZGD-1) ter omenjena javna dostopnost določenih podatkov na spletnih straneh vpliva na sam obstoj poslovne skrivnosti in s tem na pravilno uporabo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako ugotovil, da je organ storil bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (odločbe se ne da preizkusiti), zato je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. IP je opozoril tudi na napačno navedene pravne podlage v uvodu izpodbijane odločbe in neustrezen izrek ter da organ sploh ni ugotavljal, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje zavrnjenih dokumentov na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma ali je prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij. Hkrati pa je opozoril tudi, da javni del ponudbe predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije.ODLOČBA:
Številka: 090-41/2015/2
Datum: 8. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Reboma, d. o. o., Cesarjeva ulica 29, 8000 Novo mesto, ki jo zastopa direktor Matjaž Retelj (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 1. 2015, zoper odločbo Pošte Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 7/36- 1/15 z dne 7. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 20. 1. 2015 se ugodi. Odločba Pošte Slovenije, d. o. o., Maribor, št. 7/36- 1/15 z dne 7. 1. 2015, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 9. 12. 2014, s katero je v obliki fotokopij ali izpisa zahteval prijavo oziroma njeno dokumentacijo dobavitelja DAS MARKET, d. o. o., Gradnikova 5, 6000 Koper (v nadaljevanju dobavitelj) za sklop 1 »Stroji za štetje evrobankovcev z vgrajenimi detektorji« (v nadaljevanju Sklop 1) po javnem razpisu, št. 0022/2014/0022/JBN/6 (v nadaljevanju predmetno javno naročilo), in sicer:
– ponudbo,
– obrazec št. 2,
– obrazec št. 3 in izjavo, da ponujeno blago v celoti ustreza tehničnim zahtevam naročnika za Sklop 1,
– obrazec št. 5,
– informacijo o ponujenem modelu aparata z opisom tehničnih karakteristik ponujenega stroja za štetje evrobankovcev z vgrajenimi detektorji, z navodili za uporabo oziroma sliko aparata,
– potrdilo o 100 % testu Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) evro detekcije z navedbo modela aparata,
– sklenjeni okvirni sporazum z dobaviteljem.
Z odločbo, št. 7/36- 1/15 z dne 7. 1. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ zahtevo prosilca deloma zavrnil (1. točka izreka) in odločil, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe se kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava sklicuje na 4a. in 6a. člen ZDIJZ ter ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za javno naročilo. Prosilec je imel v okviru pravic s področja javnega naročanja 1. 7. 2014 (še pred pravnomočnostjo odločitve, torej bi lahko vložil zahtevek za revizijo) možnost vpogleda v dokumentacijo, vendar je na sam dan vpogleda obvestil organ, da se vpogleda ne more udeležiti. Organ ga je 2. 7. 2014 obvestil, da je del ponudbe, ki se nanaša na tehnični del, dobavitelj označil za poslovno skrivnost. Istočasno ga je tudi obvestil, v katere dele ponudbe je mogoče vpogledati, vendar te možnosti ni izkoristil. Prosilcu je posredoval obrazce, št. 1 (ponudba), 2, 3 in 5 ter kopijo sklenjenega okvirnega sporazuma in v tem delu zahtevi ugodil. Posredovanje ostalih zahtevanih dokumentov pa je zavrnil, ker je dobavitelj svoji ponudbi priložil Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, na podlagi katerega je podatke, za katere želi prosilec imeti dostop, določil za poslovno skrivnost skladno z 39. in 40. členom Zakona o gospodarskih družbah. Zaradi varovanja poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) je bil prosilcu onemogočen vpogled v tehnični del ponudbe (listine po omenjenem sklepu), in sicer: P7 – izjave proizvajalca, da je dobavitelj pooblaščen prodajalec za opremo, ki jo ponuja, P9 – tehnični podatki o ponujenem tipu naprave, P11 – referenčna potrdila in potrdilo o 100 % testu ECB evro detekcije z navedbo modela aparata (v nadaljevanju zavrnjeni dokumenti).
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 20. 1. 2015, saj se z odločitvijo v zavrnilnem delu ne strinja in prereka odločitev organa v delu, kjer je tehnični del ponudbe določil kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je šlo v konkretnem primeru za postopek javnega naročanja, ki mora biti transparenten, je možno le s pridobitvijo zahtevane dokumentacije preveriti, ali je dobavitelj tudi v fazi realizacije pogodbe oziroma okvirnega sporazuma sledil naročnikovim navodilom oziroma njegovim tehničnim zahtevam iz razpisa, kar je dobavitelj sicer izjavil z obrazcem, št. 3 razpisne dokumentacije. Poudarja, da je bilo v konkretnem primeru javnega naročanja izpolnjevanje tehničnih zahtev naročnika eden izmed obveznih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji, in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Zato javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi tehnične karakteristike z navedbo modela aparata in navodili za uporabo ter dokazilo o 100 % testu ECB evro detekcije z navedbo aparata. V postopku javnega naročanja ni mogoče določiti za poslovno skrivnost tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj bi morala biti v nasprotnem primeru ponudba izločena. V konkretnem primeru je že bil sklenjen okvirni sporazum, dobavitelj pa je po informacijah prosilca že dobavil blago, za katerega pa prosilec sumi, da ni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, kar še potrjuje odločitev organa o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja. Iz preglednice ponudnikov glede na merila za izbor, ki jo je na vlogo prosilca posredoval organ, je namreč razvidno, katere tipe – modele aparatov so ponudniki v oddani ponudbi ponudili, tehnične karakteristike aparata pa so javno dostopne na spletni strani proizvajalca, prav tako so podatki o rezultatih testiranja za ponujeni aparat javno dostopni na spletni strani ECB. Zato je nerazumljiva odločitev dobavitelja oziroma tudi organa, da gre pri teh podatkih za poslovno skrivnost. V zvezi s sumom, da je dobavitelj v ponudbi ponudil drug aparat, kot ga je dobavil, razpolaga tudi z odgovorom proizvajalca ponujenega aparata, da aparat, ki je bil dobavljen organu, ni njihov aparat. Predlaga, da se pritožbi ugodi in razveljavi odločitev organa v zavrnilnem delu ter organu naloži, da je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja.
Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter jo odstopil IP.
Pritožbi je bilo treba ugoditi iz naslednjih razlogov:
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Med strankama ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevana dokumentacija predstavlja informacijo javnega značaja. Prosilec pa v bistvu izpodbija le odločitev organa, da je določene listine ponudbe dobavitelja v okviru predmetnega javnega naročila štel za poslovno skrivnost in zato zavrnil dostop do informacij javnega značaja. Predmetno javno naročilo je bilo razpisano oziroma oddano na podlagi Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – ZJNVETPS-UPB3, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJNVETPS).
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD-1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1) razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.
Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi vsi zavrnjeni dokumenti predstavljali poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, saj organ utemeljuje obstoj poslovne skrivnosti z dobaviteljevim Sklepom o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 31. 3. 2014 (v nadaljevanju Sklep).
Da pa zavrnjenih dokumentov organ očitno vsaj določen čas ni štel za poslovno skrivnost, je mogoče razumeti predvsem iz pritožbenih navedb, da je organ sam dal na razpolago prosilcu dokument – preglednico ponudnikov glede na merila za izbor (iz spisne dokumentacije je možno sklepati, da gre za prilogo poročila o oddaji naročila o točkovanju ponudb), v kateri je naveden ponujeni model aparata vsakega ponudnika, torej tudi dobaviteljev model aparata, ki ga organ po obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi šteje za poslovno skrivnost. Zakaj je organ prosilcu razkril podatke o modelu ponujenega aparata, če jih je štel za poslovno skrivnost, ni pojasnjeno.
Po pregledu spisne dokumentacije je IP tudi ugotovil, da je iz priloženega Sklepa razvidno (iz prejemne štampiljke in zaznamka), da ga je organ, kljub drugačnim navedbam v obrazložitvi odločbe (da je dobavitelj priložil Sklep svoji ponudbi), prejel 1. 7. 2014, čeprav je organ zaključil izbiro oziroma sprejel poročilo o oddaji celotnega predmetnega javnega naročila (torej tudi za Sklop 1) že 6. 6. 2014. Organ ni z ničemer pojasnil tega dejstva, zlasti glede na šesti odstavek 27. člena ZJNVETPS, po katerem je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena, kar v konkretnem primeru pomeni, da je bila tudi celotna dobaviteljeva dokumentacija po tem datumu v juniju 2014 (že) javna. Glede na navedeno prav tako ni jasno, v kakšni zvezi je organ že po zaključeni izbiri sploh prejel omenjeni Sklep (npr. ali zaradi vstopa dobavitelja v (kakšen) postopek v skladu s 43. in 44. členom ZUP). Upoštevati pa je treba tudi drugi odstavek 27. člena ZJNVETPS, da so ne glede na določbo prejšnjega odstavka (tj. tudi poslovno skrivnost) javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je bil s prosilcem dogovorjen vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila za 1. 7. 2014 (ki je bil ta dan s strani prosilca sicer odpovedan), medtem ko je organ prosilca o obstoju poslovne skrivnosti obvestil šele po načrtovanem ogledu, tj. 2. 7. 2014. Razlogi za to pa iz obrazložitve niso razvidni, oziroma tudi zaradi tega ni povsem jasno, (od) kdaj naj bi bili zavrnjeni dokumenti veljavno označeni za poslovno skrivnost.
Pritrditi je treba tudi pritožbenim navedbam, da so tehnične karakteristike ponujenega aparata javno dostopne na spletni strani proizvajalca le-tega, saj je to z vpogledom na to stran ugotovil tudi IP. Podobno je IP ugotovil tudi, da so na spletni strani ECB javno objavljeni rezultati testiranja za posamezne aparate. Ob poznavanju točnega modela aparata so torej (vsaj) določeni tehnični podatki javni oziroma širše dostopni, prav tako so javni ECB testi, vsega tega pa organ očitno ni upošteval oziroma ugotavljal in obrazložil v zvezi z zatrjevano poslovno skrivnostjo.
Glede na to, da organ vsega navedenega ne utemeljuje in ne pojasnjuje, je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Tako ni obrazloženo oziroma jasno, ali so bili zavrnjeni dokumenti veljavno označeni za poslovno skrivnost že od prejema ponudbe dalje ali naknadno (glede na opisana nasprotja o teh dejstvih) in ali je za razjasnitev poslovne skrivnosti organ v postopek povabil tudi dobavitelja, niti kako že izvedena seznanitev prosilca o modelu ponujenega aparata oziroma deklaratorna javnost ponudbenih dokumentov (šesti odstavek 27. člena ZJNVETPS in tretji odstavek 39. člena ZGD-1) ter omenjena javna dostopnost določenih podatkov na spletnih straneh vpliva na sam obstoj poslovne skrivnosti in s tem na pravilno uporabo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poslovna skrivnost ima namreč smisel le, če je kot takšna opredeljena že od nastanka naprej oziroma, če je od opredelitve za poslovno skrivnost znana le ozkemu krogu ljudi, saj poslovne skrivnosti, ki so pomembne zlasti zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti družbe in imajo zato tudi svoje ekonomske vrednosti, ne morejo predstavljati več podatki, ki so bili znani in dostopni širšemu krogu oseb oziroma javnosti.
Razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa morajo biti natančno, jasno in konkretno obrazloženi, da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost. Prav tako mora biti jasno in dovolj konkretno navedeno, katerim dokumentom zaradi katerih zahtevanih informacij oziroma poslovne skrivnosti, se ne dovoli dostop, tako da jih je mogoče enostavno in nedvoumno identificirati, kar pa za izpodbijano odločbo ne velja; organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe brez vsebinske povezave z zahtevanimi informacijami navaja določene dokumente z določenimi oznakami (P7, P9, P 11), ki niso navedene na nobenem priloženem dokumentu, prav tako pa le-ti niso natančno opredeljeni z opremljenimi naslovi, številkami, datumi idr., oziroma ni mogoče natančno ugotoviti niti njihovega števila.
V zvezi s kršitvami pravil postopka IP opozarja tudi na napačno navedene pravne podlage v uvodu izpodbijane odločbe, saj se organ napačno sklicuje na 19. člen ZDIJZ, ki pa določa zavrženje zahteve, za kar ne gre v obravnavani zadevi, prav tako organ napačno napotuje na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na izjemo varovanih osebnih podatkov, ki nadalje v izpodbijani odločbi ni ugotovljena oziroma niti omenjena, niti ni obrazložen sklic na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato uvod (ki mora sicer vsebovati le podlago za pristojnost) ni v skladu z 212. členom ZUP. Prav tako izrek izpodbijane določbe ni v skladu s šestim odstavkom 213. ZUP, po katerem mora biti izrek kratek in določen, saj iz njega ni mogoče ugotoviti, konkretno do katerih informacij je organ zavrnil dostop. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen, še zlasti, ko se zahtevi stranke le deloma ugodi, kot je to tudi v obravnavani zadevi.
Organ v postopku na prvi stopnji tudi sploh ni ugotavljal, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje zavrnjenih dokumentov na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma ali je prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij, kar je treba presojati posebej za vsak posamezen dokument.
Ker je IP odpravil izpodbijano odločbo že iz navedenih razlogov, se ne opredeljuje do ostalih pritožbenih ugovorov, načelno pa jim v delu, da morajo biti pri javnih naročilih prosto dostopni vsi podatki, ki predstavljajo ne le merila, ampak tudi izpolnjevanje pogojev, pritrjuje. Le tako se namreč, v skladu z načelom transparentnosti (po 14. členu ZJNVETPS oziroma tudi po 8. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – ZJN-2-UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJN-2) mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, sami postopki pa so javni) lahko preveri, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (po 21. točki 2. člena ZJNVETPS oziroma tudi po 20. točki 2. člena ZJN-2 je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja/ne izpolnjuje v celoti zahtev/am naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji). Podobno, da javni del ponudbe predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije, je IP odločil, npr. v odločbi, št. 090-234/2014 z dne 24. 12. 2014, in odločbi, št. 090-78/2009/14 z dne 2. 9. 2009, ki je potrjena z odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010.
Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da je organ storil bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (odločbe se ne da preizkusiti), zato je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, saj je organ tisti, ki lahko opiše ter ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih v zvezi z obstojem zatrjevane izjeme.
Organ je dolžan pri ponovnem odločanju, če v zadevi ne bo odločil drugače oziroma ugotovil obstoj morebitnih drugih izjem (vsako izjemo je treba obravnavati restriktivno ter za vsak posamičen dokument), upoštevati stališča in napotke iz te odločbe oziroma ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka