dekorativna slika

Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij

+ -
Datum: 02.03.2015
Številka: 090-40/2015
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:Organ je s sklepom zavrgel pritožbo prosilca zoper prvostopenjsko odločbo, ker je ugotovil, da je bila prepozna. Prosilec je s pritožbo izpodbijal ta sklep (da je kršen dvostopenjski pritožbeni sistem, da pritožba ni prepozna, da se ni pritoževal, ampak ponovno zahteval, kar ni dobil), vendar je IP ugotovil, da pritožbene navedbe niso utemeljene oziroma da je organ pravilno ugotovil, da je bila pritožba zoper izpodbijano odločbo prepozna in jo kot takšno tudi pravilno zavrgel.ODLOČBA:Številka: 090-40/2015/2
Datum:   3. 3. 2015



Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 1. 2015, zoper sklep Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalnega urada, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana, št. 090-1/2014/213 z dne 12. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 20. 1. 2015 zoper sklep Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalnega urada, št. 090-1/2014/213 z dne 12. 1. 2015, se zavrne.
2.    Posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Organ je s sklepom, št. 090-1/2014/213 z dne 12. 1. 2015 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), pritožbo prosilca z dne 30. 12. 2014 zoper odločbo organa, št. 090-1/2014/163 z dne 6. 11. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), o dostopu do informacij javnega značaja, zavrgel (1. točka izreka) in odločil, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). Z izpodbijano odločbo je zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje kopij pooblastil, št. 020-18/2014/1 do št. 020-18/2014/9, št. 020-18/2014/18 in št. 020-18/2014/23 do št. 020-18/2014/25, delno ugodil tako, da je odločil, da se prosilcu navedene fotokopije posredujejo, v njih pa izbrišejo varovani osebni podatki, medtem ko je zahtevo prosilca za posredovanje kopij pooblastil, št. 020-18/2014/10 do 020-18/2014/17, in št. 020-18/2014/19 do št. 020-18/2014/22, zavrnil; v preostalem delu pa je zahtevi ugodil.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je organ navedel, da je 8. 1. 2015 od IP prejel pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo in da iz dokumentacije v upravnem spisu zadeve izhaja, da je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena v skladu z ZUP 11. 11. 2014; glede na 15-dnevni pritožbeni rok in datum vročitve je rok za pritožbo potekel 26. 11. 2014, zato je treba pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo zavreči.
Prosilec je v pritožbi zoper izpodbijani sklep navedel, da gre za kršitev z ustavo zajamčenega najmanj dvostopenjskega nadzornega in pritožbenega sistema, kar pomeni, da stopnja, ki izda nek uradni pravni akt, ne odloča o pritožbi zoper ta akt. Organ tudi ni imel nobene utemeljene pravne podlage, da je prekril podatke po ZDIJZ, ker podatki niso vezani na nobeno obliko uradne tajnosti oziroma bi morali biti na razglasni deski zavoda, da bi se vedelo, kdo je za kaj uradno pooblaščen, in kdo ga je uradno pooblastil. Njegova pritožba ni prepozna, ker se ni pritoževal, kar je dobil, temveč ponovno zahteval, kar bi moral dobiti, pa ni.
V predmetni pritožbi zoper izpodbijani sklep je prosilec organu očital tudi kazniva dejanja oziroma druge kršitve in nepravilnosti poslovanja.
Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter jo skupaj s spisno dokumentacijo odstopil IP. 
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Ugovor prosilca, da je izpodbijani sklep izdal prvostopni organ sam oziroma, da je bil prekršen dvostopenjski pritožbeni sistem, ni utemeljen. Na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna, ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavrže s sklepom. Izpolnjevanje procesnih predpostavk tako vedno najprej preveri prvostopni organ, kot je to storil tudi v obravnavanem primeru. Po ugotovitvi, da je pritožba prepozna, je le-to pravilno sam zavrgel s sklepom.
V zvezi s pritožbeno navedbo, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ni prepozna, prosilec ni navedel oziroma izkazal nobenih utemeljenih razlogov in dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bila pritožba zoper izpodbijano odločbo pravočasna.
Iz vročilnice je namreč razvidno, da je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena 11. 11. 2014. Rok za pritožbo zoper izpodbijano odločbo je bil 15 dni (splošni pritožbeni rok po prvem odstavku 235. člena ZUP) in je pretekel 26. 11. 2014. Iz pritožbe prosilca zoper izpodbijano odločbo je razvidno, da je datirana z dne 30. 12. 2014, kar je več kot mesec po izteku pritožbenega roka. IP jo je prejel 31. 12. 2014, torej tudi po več kot enemu mesecu od izteka pritožbenega roka, tako da ne more iti niti za uporabo tretjega odstavka 239. člena ZUP (pritožba, ki je bila vložena pri organu druge stopnje, je pravočasna, če jo je v roku prejel organ druge stopnje). Pritožba zoper izpodbijano odločbo tako ni pravočasna v smislu 68. člena ZUP, po katerem je pravočasno vložena tista vloga, ki jo organ prejme, preden izteče rok, saj je bil pritožbeni rok zoper izpodbijano odločbo prekoračen za več kot mesec. Niti v tem primeru ni mogoče pravočasnosti utemeljevati s katero od posebnosti različnih primerov iz omenjenega 68. člena ZUP (vložitev po elektronski poti, priporočeno po pošti, za osebe, ki so v vojaški službi oziroma ki jim je odvzeta prostost). Na podlagi navedenega je pravilna ugotovitev prvostopnega organa, da je pritožba zoper izpodbijana odločbo prepozna.
Prosilec se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da se v bistvu ni pritoževal, temveč ponovno zahteval, kar bi moral dobiti, pa ni, saj le-to ni v nobeni vzročni zvezi s pravočasnostjo pritožbe oziroma ne opravičuje nespoštovanje zakonskih rokov za vložitev pritožbe. Četudi bi smiselno šlo za primer iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ (prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi), v zvezi s katerim ima prosilec pravico do pritožbe v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ, pa tudi za ta primer še vedno velja omenjeni splošni 15-dnevni pritožbeni rok po ZUP, ki se po drugem odstavku 15. člena ZDIJZ tudi uporablja v postopkih po ZDIJZ.
Drugih bistvenih pritožbenih razlogov zoper izpodbijani sklep, ki je predmet tega pritožbenega postopka, prosilec ni uveljavljal, navedel je sicer še nekatere kršitve in kazniva dejanja, ki naj bi bila storjena pri organu, za obravnavo katerih pa IP ni pristojen oziroma se ne more spuščati v presojo zakonitosti ali pravilnosti (splošnega) poslovanja organa. Prav tako prosilec v tem pritožbenem postopku ne more uspešno (ponovno) uveljavljati pritožbenih razlogov, ki jih je zoper izpodbijano odločbo uveljavljal s pritožbo, ki je bila zavržena kot prepozna. 
IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, vendar je ugotovil, da je bil postopek na prvi stopnji pravilen, izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščen plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper sklep Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalnega urada, št. 090-1/2014/213 z dne 12. 1. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba poleg sklepa Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalnega urada, št. 090-1/2014/213 z dne 12. 1. 2015, priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


                   Postopek vodila:
         Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
 svetovalka Informacijskega pooblaščenca   



Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka