Prosilec - Občina Markovci
+ -Številka: 090-39/2015
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje pobude za pripravo občinskega prostorskega načrta. Udeležbo v postopku je priglasil stranski intervenient in ob tem pojasnil, da predstavlja zahtevana dokumentacija poslovno skrivnost. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker je podana izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da zahtevana informacija ne more biti poslovna skrivnost, saj ta ne more bistveno vplivati na konkurenčnost stranskega intervenienta oz. mu povzročiti škode. IP je ugotovil, da subjektivni in objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede predmetnih dokumentov nista izpolnjena, zato je pritožbi prosilca ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-39/2015/7
Datum: 2. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 1. 2015, zoper odločbo, z dne 12. 1. 2015, št. 090-0002/2014 Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O ČB O:
I. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba organa št. 090-0002/2014, z dne 12. 1. 2015, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v obliki fotokopije ali po elektronski pošti na e-naslov: … pobudo za pripravo občinskega prostorskega načrta št. 3500-56/2011 (datirana dne 30. 5. 2011, vročena dne 2. 6. 2011), skupaj s prilogami.
II. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 20. 11. 2014 na Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj (v nadaljevanju Skupna občinska uprava) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do fotokopije dokumenta:
I. Pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta za parc. št. 69/5 k.o. Borovci (403) na naslovu Borovci 64, 2281 Markovci, oziroma kopijo vloge oz. dokumenta ter pripadajočih prilog, ki govori o širitvi območja stavbnih zemljišč za parc. št. 69/5 k.o. Borovci, na naslovu Borovci 64, 2281 Markovci.
Ob tem je navedel, da želi zahtevane informacije prejeti na domači naslov ali v elektronski obliki na e-naslov: …
Skupna občinska uprava je z dopisom št. 090-16/2014-3, z dne 5. 12. 2014, odstopila zahtevo v reševanje organu.
Organ je z dopisom št. 090-0002/2014, z dne 11. 12. 2014, podjetje Projektis d.o.o., Borovci 64, 2281 Markovci (v nadaljevanju stranski intervenient) pozval k priglasitvi stranske udeležbe.
Stranski intervenient je dne 29. 12. 2014 na organ naslovil dopis, v katerem je pojasnil, da predstavljajo zahtevane informacije poslovno skrivnost in jih ni dopustno posredovati tretjim osebam. Dopisu je priložil sklep, z dne 15. 1. 2013, ki določa, da so vse aktivnosti v zvezi z namenom uporabe poslovnih prostorov in zemljišč v lasti stranskega intervenienta poslovna skrivnost. Prav tako predstavlja v skladu z navedenim sklepom poslovno skrivnost vsa dokumentacija, projekti in spremne listine v zvezi z legalizacijo nelegalno zgrajenih poslovnih prostorov ter razne pobude in predlogi v zvezi s pripravo prostorskih načrtov za nepremičnine v lasti stranskega intervenienta.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-0002/2014, z dne 12. 1. 2015, v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca in v nadaljevanju pojasnil, da zahtevane informacije ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja zaradi obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 20. 1. 2015 vložil pritožbo. Navedel je, da zahtevana informacija ne more biti poslovna skrivnost, saj ta ne more bistveno vplivati na konkurenčnost stranskega intervenienta oz. mu povzročiti škode. Prosilec je dne 19. 1. 2015 od organa ustno zahteval vpogled v sklep o poslovni skrivnosti. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, ker je opredelil tudi sklep o poslovni skrivnosti kot poslovno skrivnost. Nadalje je prosilec navedel, da je njegova zahteva za informacijo o vlogi za razširitev prostorskega načrta organa upravičena. Obstaja sum, da je poslovni subjekt vložil zahtevo za razširitev zemljišča iz najboljših kmetijskih površin v stavbne oz. zazidalne površine pod pretvezo, da gre na omenjeni parceli za kakšno drugo dejavnost (morda: kmetijsko, stanovanjsko,...), ki ni sporna in je razširitev dopustna. Prosilec meni, da je kot neposredni sosed omenjenega poslovnega subjekta, upravičen do informacije, zakaj in na kakšen način, ter v kakšen namen in v kakšnem obsegu se bo omenjeno zemljišče širilo. Prosilec predvideva, da je razširitev stavbnega zemljišča zahteval poslovni subjekt Projektis d.o.o., obstaja pa tudi možnost, da je razširitev zahteval Dorssen mont d.d. (oba poslovna subjekta sta na istem naslovu Borovci 64 in imata enakega lastnika).
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0002/2014, z dne 4. 2. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
IP je v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP, z dopisom št 090-39/2015/2, z dne 6. 3. 2015 in dne 23. 3. 2015 (vročeno dne 24. 3. 2015), posredoval pritožbo stranskemu intervenientu v morebitni odgovor in določil rok osem dni za odgovor.
Organ je, dne 9. 3. 2015, na podlagi poziva za pojasnila, na IP naslovil dopis, s katerim je posredoval odločbo Geodetske uprave RS, št. 02112-334/2012-2, z dne 26. 7. 2012, ki je bila izdana v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije, iz katere izhaja, da je bila parcelna št. 69/1 k.o. (403) Borovci ukinjena in sta nastali dve novi parceli 69/5 in 69/6, obe k.o. (403) Borovci.
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Občino Markovci, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 140. čl. URS, ki določa, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.
IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in posredovanih pojasnil organa ugotovil, da dokumenti, s katerimi organ razpolaga (Pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta s prilogami, z dne 30. 5. 2011) in se nanašajo na parc. št. 69/1 k.o. Borovci (403), dejansko predstavljajo oz. vsebujejo informacije, ki jih je zahteval prosilec (Pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta za parc. št. 69/5 k.o. (403) Borovci). Prosilec, kot prava neuka stranka, v skladu z ZDIJZ ob vložitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni bil dolžan poznati vseh podrobnosti zahtevane dokumentacije oz. ni bil dolžan vedeti, da je zahtevani dokument nastal v času, ko je še obstajala parc. št. 69/1, ki pa je bila kasneje z odločbo Geodetske uprave RS, št. 02112-334/2012-2, z dne 26. 7. 2012, ukinjena in je iz nje nastala parc. št. 69/5. IP je vsled navedenemu ugotovil, da organ dejansko razpolaga z zahtevanimi informacijami.
2. Glede izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:
Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZGD-1). Po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odst. istega čl. pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
2.1. Glede obstoja subjektivnega kriterija:
Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je torej bistvena subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem ali posamičnem pravnem aktu. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob tem mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).
IP je ugotovil, da je stranski intervenient sicer izdal pisni sklep, ki določa, da so vse aktivnosti v zvezi z namenom uporabe poslovnih prostorov in zemljišč v lasti stranskega intervenienta poslovna skrivnost. Prav tako predstavlja, v skladu z navedenim sklepom, poslovno skrivnost vsa dokumentacija, projekti in spremne listine v zvezi z legalizacijo nelegalno zgrajenih poslovnih prostorov ter razne pobude in predlogi v zvezi s pripravo prostorskih načrtov za nepremičnine v lasti stranskega intervenienta. Nadalje je IP ugotovil, da je bil navedeni sklep izdan dne 15. 1. 2013, presojani dokumenti pa so datirani z dne 30. 5. 2011 (vročeni skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju dne 2. 6. 2011). IP ob tem poudarja, da je zgoraj navedenim pogojem za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj oz. s pisnim sklepom ni mogoče retroaktivno določati poslovne skrivnosti oz. določati vsebine dokumentov, ki so nastali že pred izdajo sklepa, kot poslovno skrivnost. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS (glej sodbo z dne 8. 1. 2014 opr. št. II U 289/2013-16). Institut poslovne skrivnosti je namreč namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja, zato je povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej lahko dostopen širšemu krogu ljudi, potem pa se ta isti podatek kasneje označi za poslovno skrivnost. Glavna značilnost oz. bistvena sestavina poslovne skrivnosti je prav v tem, da je znana samo določenemu, omejenemu krogu ljudi od nastanka dalje. Ker je torej poslovno skrivnost s pisnim sklepom mogoče določiti le z učinkom ex nunc, sklep pa je bil v predmetni zadevi izdan po nastanku presojanih dokumentov, IP zaključuje, da izjema poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni podana.
2.2. Glede obstoja objektivnega kriterija:
IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti preveril, ali je morda izpolnjen objektivni kriterij za označitev presojanih dokumentov kot poslovno skrivnost. IP je ugotovil, da se organ in stranski intervenient do obstoja tega kriterija nista opredelila. V skladu z ustaljeno prakso (glej sodbi Upravnega sodišča RS U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008 in U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme glede obstoja objektivnega kriterija primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Vendarle pa IP ne more mimo dejstva, da je glede na določbe ZGD-1 objektivni kriterij organ dolžan ugotavljati tudi po uradni dolžnosti. Glede na 2. odst. 40. čl. ZGD-1 morajo namreč podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. IP je zato v predmetni zadevi presojal, ali podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, izpolnjujejo objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti.
IP je na podlagi vpogleda v predmetno dokumentacijo ugotovil, da gre za uradno pobudo za pripravo občinskega prostorskega načrta, ki jo je stranski intervenient podal na obrazcu skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju in priloge (dve strani), katerih namen je obrazložitev pobude. IP ne vidi, kako bi lahko razkritje navedenih informacij stranskemu udeležencu očitno povzročilo nastanek občutne škode za konkurenčni položaj stranskega udeleženca oz. kako naj bi informacije iz predmetnih dokumentov kakorkoli predstavljale informacije o konkurenčnem položaju stranskega udeleženca na trgu. Predmet poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju so lahko namreč samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Poslovne skrivnosti pa ne morejo predstavljati podatki, ki ne vplivajo na konkurenčni položaj na trgu. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov na trgu) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. IP ob tem poudarja, da ZGD-1 glede objektivnega kriterija zahteva, da je potreba po varstvu predmetnih informacij očitna. To pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V konkretnem primeru ne gre za takšne vrste podatkov, saj gre le za uradno pobudo za pripravo občinskega načrta in priloge v zvezi z njo. IP tako ugotavlja, da tudi objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede predmetnih dokumentov ni izpolnjen. Presojani dokumenti torej ne vsebujejo poslovne skrivnosti in glede njih ni podana izjema iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil obstoja katere izmed njih. Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. IP je, v skladu s 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati zahtevane dokumente, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka