Mestna občina Novo mesto - Cerod d.o.o.
+ -Številka: 090-38/2015
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala podatek o bruto višini plače direktorja organa. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevani podatek predstavlja varovan osebni podatek direktorja, tekom pritožbenega postopka pa je organ zatrjeval tudi, da je zahtevani podatek poslovna skrivnost organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana informacija ne more predstavljati varovanega osebnega podatka, saj javnost zahtevanega podatka določa že sam ZDIJZ, ki v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ kot informacijo javnega značaja opredeljuje tudi prejemke ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta in člana nadzornega organa. Zahtevani podatek tudi ne more predstavljati poslovne skrivnosti organa, saj tretji odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. IP je zato pritožbi prosilke v celoti ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevani dokument.ODLOČBA:Številka: 090-38/2015/4
Datum: 21. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo meto (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo družbe CeROD d. o. o., j. p., Kettejev drevored 3, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. GV-1/2015 z dne 2. 1. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 16. 1. 2015 se ugodi in se odločba družbe CeROD d. o. o., j. p., Kettejev drevored 3, 8000 Novo mesto št. GV-1/2015 z dne 2. 1. 2015 odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati dokument »Podatek o bruto višini plače« direktorja podjetja z dne 5. 3. 2015.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 9. 12. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je želela prejeti fotokopijo dokumenta, ki vsebuje podatek o bruto višini plače direktorja organa.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. GV-1/2015 z dne 2. 1. 2015, s katero je zahtevo prosilke zavrnil, z obrazložitvijo, da podatek o bruto osnovni plači direktorja in ostali zneskovni podatki, vezani na izplačilo direktorju javnega podjetja, predstavljajo osebne podatke. Ker Zakon o poslovnem registru (Ur. l. RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) bruto osnovne plače direktorja ne določa kot javne, je organ zaključil, da ta podatek predstavlja varovan osebni podatek. Organ je presojal posredovanje podatkov prosilki tudi kot družbenici. Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) ne daje podlage za posredovanje podatkov o plačah članom skupščin – sveta županov javnih podjetij, zato je organ odločil tako, kot določa izrek izpodbijane odločbe.
Prosilka se je zoper odločbo pravočasno pritožila iz razloga napačne uporabe materialnega predpisa. Navaja, da organ izpolnjuje vse pogoje za status poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi 1.a člena ZDIJZ, saj so družbenice ustanoviteljice javnega podjetja CeROD d. o. o. samoupravne lokalne skupnosti z območja Dolenjske in Posavja, čemur organ niti ne nasprotuje. Na podlagi 4.a člena ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja tudi informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa. Prosilka zato ugotavlja, da je organ napačno zavrnil njeno zahtevo, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. GV-26/2015 z dne 5. 2. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je še dodal, da so v vsebini pritožbe nepravilni zaključki. Organ prve stopnje je namreč stališča, da ne glede na zadnjo novelo ZDIJZ, člani skupščine – sveta županov družbe, niso upravičeni do posredovanja tega podatka. Prosilka, kot družbenica, lahko svoje pravice iz naslova lastništva vodi oziroma spremlja preko nadzornega sveta, le-ta pa presodi, upoštevaje ZDIJZ, katere podatke se lahko posreduje družbenici. Navedeno velja sploh ob dejstvu, da se določene podatke s strani poslovodstva ne posreduje, oziroma se jih posreduje samo nadzornemu svetu. Organ je še priložil potrdilo z dne 20. 1. 2015, na podlagi katerega predsednik nadzornega sveta potrjuje prejem individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 11. 2012, sklenjeno med javnim podjetjem Cerod d. o. o. in poslovodjo Alojzom Turkom za mandatno obdobje 2012 do 2016. Na potrdilu je navedeno, da se dokument varuje kot poslovna skrivnost.
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ opredeljuje tri osnovne materialne kriterije za opredelitev informacije javnega značaja:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
- organ mora z njo razpolagati;
- nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Novela ZDIJZ-C je definicijo informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava razširila tudi na:
- informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek in
- informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.
V konkretnem primeru je sporno, ali ima prosilka pravico dostopati do podatka o bruto plači direktorja javnega podjetja, kljub temu, da je družbenica navedenega javnega podjetja in, ali podatek o bruto plači direktorja javnega podjetja predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Organ kot javno podjetje brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom, kot tudi na podlagi 1.a člena ZDIJZ, kar v obravnavani zadevi niti ni sporno. V obravnavanem postopku obenem ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj jih je za potrebe vodenja pritožbenega postopka posredoval IP. Slednje pomeni, da se zahtevani dokumenti nahajajo v materializirani obliki, pri čemer gre za informacije, ki jih je organ izdelal sam oziroma pridobil od drugih oseb ter informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. IP tako ugotavlja, da je predmet zahteve in njegove presoje v konkretnem primeru podatek o bruto višini plače direktorja organa.
Organ je zahtevo prosilke na podlagi določb ZDIJZ v celoti zavrnil. IP pojasnjuje, da je dostop do dokumentov dopustno zavrniti le, kadar je podana ena izmed izjem od prostega dostopa, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je treba upoštevati tudi določbe ZDIJZ, ki te izjeme relativizirajo oziroma učinkujejo tako, da je kljub izjemam treba dostop do dokumentov dovoliti. V konkretnem primeru je organ zavrnitev dostopa do zahtevane dokumentacije v odločbi oprl na izjemo varstva osebnih podatkov, ob odstopu pritožbe pa je priložil tudi dokazilo o tem, da je višina plače direktorja organa poslovna skrivnost. Preden se IP spusti v vsebinsko presojo zahtevanega dokumenta, se na tem mestu opredeljuje do nekaterih navedb organa v izpodbijani odločbi.
Glede navedbe organa, da je prosilka, kot družbenica organa, omejena pri pridobivanju informacij javnega značaja, saj nadzor nad organom lahko izvaja le preko nadzornega sveta, IP pojasnjuje, da v postopkih dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni potrebno izkazovati nikakršnega pravnega interesa, prav tako pa je njegov »poseben status« v konkretnem postopku irelevanten. Prost dostop do informacij javnega značaja je omogočen vsakomur, ne glede na pravni interes ali poseben položaj, ki ga ima npr. prosilec v nekem drugem postopku. Obstoj interesa se namreč v postopku po ZDIJZ ne presoja, saj je ta povsem irelevanten. Vsi prosilci imajo v postopku dostopa do informacij javnega značaja enake pravice in noben prosilec ni kakorkoli (de)priviligiran. Slednje pomeni, da ima pravico do določenega dokumenta v enaki obliki vsakdo, ne glede na njegov status. Navedeno izhaja tudi iz tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, ki določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.
Organ v izpodbijani odločbi izpostavlja tudi dejstvo, da predstavlja bruto plača direktorja njegov varovani osebni podatek, saj 8. člen ZPRS-1 določa da se v poslovnem registru obdelujejo le taksativno našteti podatki, med katerimi ni bruto prejemkov direktorja. IP pojasnjuje, da je namen ZVOP-1 preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da ja obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
IP ugotavlja, da je organ napačno ocenil, da predstavlja podatek o bruto višini plače direktorja varovan osebni podatek, saj javnost tega podatka ni opredeljena v ZPRS-1. V konkretnem primeru javnost zahtevanega podatka določa že sam ZDIJZ, ki v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ kot informacijo javnega značaja opredeljuje tudi prejemke ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta in člana nadzornega organa. Javnost dodatno potrjuje tudi dvanajsti odstavek 10.a člena, ki poslovnemu subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava nalaga dolžnost objave te informacije na svetovnem spletu. IP na tem mestu ugotavlja, da obstaja zakonska podlaga, ki dopušča razkritje navedenega osebnega podatka, zatorej ta podatek ne more predstavljati varovanega osebnega podatka, kot je zmotno odločil organ v izpodbijani odločbi.
IP na tem mestu tudi pojasnjuje, da so navedbe organa, da zahtevani podatek predstavlja poslovno skrivnost organa prav tako zmotne. ZGD-1 namreč v tretjem odstavku 39. člena (ki opredeljuje pojem poslovne skrivnosti) določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Kot je IP pojasnil že v prehodnih odstavkih, so prejemki direktorja javnega podjetja po zakonu javni, zaradi česar ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti gospodarske družbe.
Ob vpogledu v zahtevani dokument je IP ugotovil, da ta ne vsebuje nobenih drugih podatkov, ki bi lahko predstavljali izjemo od prostega dostopa, zaradi česar predstavlja dokument v celoti prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka