Prosilka - Državna volilna komisija
+ -Številka: 090-35/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala zapisnik 72. seje organa. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj z zapisnikom ne razpolaga. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ sejo opravil na dopisni način, zato ne razpolaga z zapisnikom seje. Prosilki je ne glede na to posredoval dokumente, ki so bili obravnavani in sprejeti na tej seji organa. IP je zato pritožbo prosilke zavrnil, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.ODLOČBA:Številka: 090-35/2015/6
Datum: 3. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … z dne 4. 2. 2015 zoper odločbo Državne volilne komisije, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, št. 090-1/2015-4 z dne 20. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Državne volilne komisije, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, št. 090-1/2015-4 z dne 20. 1. 2015, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 6. 4. 2014 na organ naslovila zahtevo za pridobitev dokumenta, iz katerega je razvidna sestava organa, ki je vodil volitve za predsednika republike dne 10. 11. 2002 (prvi krog), zapisnika 33. seje organa z dne 19. 2. 2003, zapisnika 72. seje organa z dne 8. 11. 2011 in navodila organa volilnim komisijam št. 10-2/00-04/11-2.
Organ je z odločbo št. 090-1/2015-4 z dne 20. 1. 2015 zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da sta bili 33. in 72. seja organa opravljeni na dopisni način in organ za tovrstne seje ne vodi zapisnika, zato zahtevi prosilke ni bilo mogoče ugoditi. Organ je prosilki posredoval dokumente, ki so bili obravnavani in sprejeti na 33. in 72. seji organa.
Prosilka je v pritožbi z dne 4. 2. 2015 navedla, da je organ s svojo obrazložitvijo, da navedena zapisnika sploh ne obstajata, ni prepričal. Organ namreč svoje odločitve ni oprl na nobeno pravo podlago, iz katere bi izhajalo, da organ na tej, tako določeni podlagi, ne ustvarja in ne hrani zapisnikov.
Organ je z dopisom št. 090-1/2015-8 z dne 5. 2. 2015 pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP, pri čemer je navedel, da je prosilka pritožbo napačno naslovila na organ.
IP je dne 25. 2. 2015 z dopisom št. 090-35/2015/3 organ zaprosil, da mu posreduje vso dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke. Organ je z dopisom št. 090-1/2015-16 z dne 3. 3. 2015 IP posredoval vse dokumente, ki jih je posredoval prosilki. Navedel je tudi, da je pri ponovnem vpogledu v arhivirane dokumente ugotovil, da je bila 33. seja opravljena na redni način. Zahtevani zapisnik 33. seje organa z dne 19. 2. 2003 so našli v rokopisu in ga prosilki posredovali v obliki fotokopije rokopisa in v prepisu. Organ je ponovno navedel, da zapisnik 72. seje organa dejansko nikoli ni bil ustvarjen, saj je bila seja opravljena na dopisno način in ne obstaja v obliki zapisnika.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se je prosilka pritožila le v delu, ki se nanaša na pridobitev zapisnika 33. in 72. seje organa, pri čemer je v teku tega pritožbenega postopka že pridobila zapisnik 33. seje organa, zato je IP odločal le o dostopu do zapisnika 72. seje Državne volilne komisije.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, zato je IP v postopku odločal o vprašanju, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
V obravnavanem primeru IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z zapisnikom z 72. seje organa, saj je organ pojasnil, da je bila seja vodena na dopisni način, v tem primeru pa organ o sejah ne vodi zapisnikov. Prosilka v svoji pritožbi tudi ni navedla nobenih dodatnih dejstev, ki bi vzbudile dvom v resničnost navedb organa. Dodaten razlog, ki je IP prepričal v to, da organ z zahtevanim zapisnikom ne razpolaga, je tudi dejstvo, da je organ prosilki posredoval vso dokumentacijo, ki je bila obravnavana in sprejeta na navedeni seji in pokazal pripravljenost sodelovati s prosilko in ji omogočiti kar najboljšo možno seznanitev z dokumentacijo, ki jo v povezavi z navedeno sejo hrani.
Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilka (razen tistih, ki jih je prosilka že prejela), ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. V zaključku IP zgolj še pripominja, da je organ v izdani odločbi navedel napačni pravni pouk in prosilko napotil, da se pritožbi neposredno pri pritožbenem organu. IP pojasnjuje, da je prosilka ravnala pravilno, ko je pritožbo vložila pri organu prve stopnje, kot to določa prvi odstavek 239. člena ZUP.
Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da zapisnik 72. seje Državne volilne komisije z dne 8. 11. 2011 pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka