novinarka Barbara Smajila, Dnevnik - Energetika Ljubljana
+ -Številka: 090-34/2015
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Ali gre za inf. javnega značaja, Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilka je zahtevala seznanitev s pogodbami o poslovnem sodelovanju, ki jih je organ sklenil z upravniki večstanovanjskih stavb.Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker je ocenil, da pogodbe ne sodijo med pogodbe, ki jih ZDIJz v 4.a členu opredeljuje kot infomracije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ter da gre za poslovno skrivnost in ne obstaja prevladujoč javni interes na razkritju. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pogodbe napačno opredelil kot tiste, ki ne sodijo v njegovo delovno področje kot izvajalca javne službe in da bi moral v postopek pritegniti stranke zahtevanih pogodb ter presojati, ali gre pri zahtevanih pogodbah za porabo javnih sredstev, zato je izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil na prvo stopnjo v ponovno odločanje.ODLOČBA:Številka: 090-34/2015/2
Datum: 18. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke časnika Dnevnik Barbare Smajila, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo Energetike Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 24. 12. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi. Odločba organa z dne 24. 12. 2014, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke z dne 9. 12. 2014 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 9. 12. 2014 po elektronski pošti od organa zahtevala vpogled v pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene z upravniki večstanovanjskih stavb.
Organ je njeno zahtevo z dne 9. 12. 2014, dopolnjeno dne 12. 12. 2014, v celoti zavrnil z odločbo z dne 24. 12. 2014. V obrazložitvi je navedel, da so pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki jih je sklenil z upravniki večstanovanjskih stavb, dveh tipov. Pri prvem tipu pogodb je predmet dogovor, da upravnik organu poravna račune za stroške oskrbe s toplotno energijo in zemeljskim plinom v višini prejetih plačil s strani odjemalcev, da upravnik organu posreduje seznam neplačnikov z navedbo podatkov (o imenu, priimku, prebivališču in višini odprtih, zapadlih in neplačanih terjatev), ki so potrebni za uspešno izterjavo dolga, ter možnostjo, da organ terjatev odstopi upravniku, da ta v svojem imenu in za svoj račun vodi sodni postopek. Pri drugem tipu pogodb je predmet dogovor, da upravnik organu v celoti poravna račune za dobavljeno toplotno energijo in zemeljski plin, ne glede na višino prejetih plačil s strani odjemalcev, tako, da upravnik prevzame obveznost odjemalcev kot porok in plačnik (solidarno poroštvo). Drugi tip pogodb vsebuje tudi določilo, da s plačilom obveznosti s strani upravnika terjatev organa do odjemalcev in nadomestilo za izterjavo v celoti preide na upravnika. Navedel je, da nadomestilo za izterjavo nima enakega značaja kot pogodbe iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ker gre za strošek, ki bi ga organ plačal tudi, če bi sam vodil izterjavo neplačanih obveznosti (stroški opominov, stroški za izvršilni postopek, stroški za izvršilna sredstva, ipd). Ugotovil je, da so zahtevane pogodbe civilnopravnega značaja v avtonomiji pogodbenih strank in niso v neposredni zvezi z opravljanjem dejavnosti organa na področju izvajanja javne službe oskrbe s toplotno energijo in zemeljskim plinom, zato ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Nadalje je ugotovil, da zahtevane pogodbe tudi ne sodijo med pogodbe, ki jih ZDIJZ v 4.a členu opredeljuje kot informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom. Navedel je, da vse zahtevane pogodbe izpolnjujejo kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem in objektivnem kriteriju (2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvim in drugim odstavkom 39. člena ZGD-1) in da je od dveh upravnikov v zvezi s pogodbami o poslovnem sodelovanju, ki so bile pomembne v zvezi z drugim pritožbenim postopkom, ki ga je zoper odločbo organa vodil IP, pridobil odgovora, da bi jima z razkritjem pogodb nastala večja gospodarska škoda, za katero bi bil odgovoren organ. Preveril je še, ali obstaja javni interes na razkritju zahtevanih pogodb skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ in ocenil, da interes javnosti ni močnejši od interesa stranke z interesom na omejitvi dostopa do njenih poslovnih skrivnosti. Navedel je, da je dogovor civilnopravna pogodba, ki nima nobenega učinka za javnost (odjemalce oskrbe s toplotno energijo in zemeljskim plinom), ker se pravice in obveznosti odjemalcev s pogodbo o poslovnem sodelovanju ne spreminjajo.
Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo, v kateri je navedla, da ima javnost interes vedeti, kakšne pogodbe javno podjetje sklepa z zasebnimi podjetji. Po njenih zanesljivih podatkih, ki naj bi jih organ posredno tudi sam potrdil, naj bi zahtevane pogodbe vsebovale tudi določila o provizijah, ki jih upravniki dobivajo za redno plačevanje stroškov večstanovanjskih stavb, s katerimi upravljajo, in za prevzemanje terjatev do etažnih lastnikov, ki so končni uporabniki storitev organa. Nekateri upravniki naj bi zamujali s plačili, vendar vseeno prejemali provizije, kar po njenem mnenju pomeni oškodovanje etažnih lastnikov in organa (javnega podjetja), ki stroškov ne dobi plačanih, kljub temu pa plačuje provizijo.
IP je dne 5. 2. 2015 od organa prejel pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Skupaj s pritožbo je organ posredoval IP tudi zahtevo prosilke z dne 9. 12. 2014, izpodbijano odločbo, seznam upravnikov, s katerimi ima sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju in 46 pogodb o poslovnem sodelovanju.
Pritožba je utemeljena.
IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka odločbo izpodbija v celoti.
Organ je na prvi stopnji napačno uporabil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in ravnal napačno, ker sploh ni upošteval določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopku na prvi stopnji je prišlo tudi do bistvene kršitve pravil postopka po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije javnega značaja ne glede na obstoj izjem po prvem odstavku tega člena (tudi izjeme varstva poslovne skrivnosti) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Organ je napravil napačen zaključek, da zahtevane pogodbe o poslovnem sodelovanju ne sodijo v delovno področje, ki ga pokriva kot izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo in zemeljskim plinom, ker se pravni pravice in obveznosti odjemalcev s pogodbo o poslovnem sodelovanju ne spreminjajo. Dokumentacija, ki izvira iz delovnega področja izvajalca javne službe, ne vpliva vedno, nujno in neposredno na pravice in obveznosti končnih odjemalcev, zato ta okoliščina nikakor ne more biti odločilna za (pravno) presojo, ali gre za informacijo javnega značaja. IP je z odločbo št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012 že odločil v podobnem primeru - o dostopu do pogodbe o poslovnem sodelovanju, s katero sta se javno podjetje (izvajalec več gospodarskih javnih služb) in upravnik večstanovanjske stavbe dogovorila, da upravnik prevzame plačilo terjatev do končnih uporabnikov storitev gospodarske javne službe v zameno za določeno plačilo (odstotek vrednosti prevzetih dolgov). IP je takrat kot odločilno štel dejstvo, da je bilo na podlagi izvajanja storitev javnih služb javno podjetje upravičeno končnim uporabnikom zaračunavati ceno teh storitev. IP je v citirani odločbi zaključil, da so bila na podlagi dogovorjenega načina plačila finančna sredstva, zaračunana končnim uporabnikom iz naslova izvajanja javne službe, razporejena drugače, kot bi bila, če zahtevana pogodba ne bi bila sklenjena. Del sredstev je namreč namesto na javno podjetje, kot dejanskega izvajalca javne službe, odpadel na upravnika večstanovanjske stavbe, v zameno za prevzem vseh pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Obravnavana pogodba je imela določene finančne posledice tudi na področju izvajanja javnih služb organa, pri čemer je IP poudaril, da se domet ZDIJZ pri izvajalcu javne službe razteza na vse dokumente in informacije, ki se področja javne službe na kakršen koli način dotikajo.
Ker bo organ v ponovnem postopku na prvi stopnji ob pravilni presoji (v skladu z zgoraj citirano interpretacijo iz odločbe IP št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012) najverjetneje ugotovil, da zahtevane pogodbe izvirajo iz njegovega delovnega področja kot izvajalca javne službe dobave toplotne energije in zemeljskega plina, bo moral nadalje, ob ugotovitvi obstoja poslovne skrivnosti, presojati še, ali in v katerih delih vsake od zahtevnih pogodb gre za porabo javnih sredstev. V zgoraj citirani odločbi št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012 je IP namreč ugotovil, da je imela obravnavana pogodba finančne posledice tudi na področju izvajanja javnih služb organa, ker je bil del sredstev, ki bi jih javno podjetje iz tega naslova prejelo od končnih uporabnikov, v zameno za prevzem določenih pogodbenih obveznosti, prerazporejen k tretji osebi (upravniku večstanovanjske stavbe), ki pa javne službe na tistem geografskem področju ni izvajal. IP je v tem primeru ocenil, da se deli pogodbe, ki opredeljujejo predmet same pogodbe, pogodbene strank ter obračun in plačilo storitev, nanašajo na porabo javnih sredstev (1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ), zato je v skladu s 7. členom ZDIJZ (institut delnega dostopa) javnemu podjetju naložil razkritje teh delov zahtevane pogodbe. Tudi organ bo moral v ponovnem postopku ob primerljivih ugotovitvah uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ in relevantne določbe Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba). O morebitni (delni) zavrnitvi bo moral izdati novo odločbo.
ZUP v 2. točki drugega odstavka 237. člena določa, da se za bistveno kršitev pravil postopka v vsakem primeru šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana. Po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil postopka šteje to, da stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Organ bo moral v ponovnem postopku sanirati bistvene kršitve pravil postopka, do katerih je prišlo v postopku izdaje izpodbijane odločbe na prvi stopnji s tem, da v postopku na prvi stopnji ni bila dana možnost udeležbe vsem strankam posamezne zahtevane pogodbe o poslovnem sodelovanju (ampak le dvema, kljub temu, da gre najverjetneje za 46 pogodb o poslovnem sodelovanju, kar najverjetneje pomeni 46 strank z interesom). Organ mora namreč v skladu s 44. členom ZUP ves čas med postopkom skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V ponovnem postopku bo moral organ v postopek najverjetneje pritegniti vseh 46 stranskih udeležencev in jim dati možnost, da se izjavijo o pomembnih dejstvih in okoliščinah.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, organ pa je poleg tega napačno uporabil materialni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev (1. odst. 4. člena ZDIJZ) in ni uporabil določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter 7. člena tega zakona. Ker je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka