Prosilec - Waldorfska šola Ljubljana
+ -Številka: 090-33/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za delovno področje organa
POVZETEK:Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil, ter navedel, da bi organ moral voditi knjigovodstvo na način, da bi bila za vsak cent razvidna poraba javnih sredstev, prav tako je zahteval, da mu organ pripravi dokumentacijo, ločeno za tisti del, ki predstavlja javno službo. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti, na način kot jih zahteva prosilec, ne razpolaga, prav tako pa jih ni dolžan na zahtevo prosilca ustvariti, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-33/2015/6
Datum: 8. 7. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Waldorfske šole Ljubljana, Streliška 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 24/15 z dne 16. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Waldorfske šole Ljubljana št. 24/15 z dne 16. 1. 2015 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3. 12. 2014 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je navedel, želi prejeti v elektronski obliki v .pdf formatu na DVD ploščku ali več njih, podatke za prejeta sredstva javnega značaja, katere je organ prejel v letu 2013, in sicer:
- celotno analitično bruto bilanco po posameznih postavkah,
- bilanco stanja in izkaz uspeha,
- kartice kupcev in dobaviteljev in
- finančni tok.
Organ je z odločbo št. 24/15 z dne 16. 1. 2015 zahtevi prosilca delno ugodil v delu, ki se nanaša na bilanco stanja in izkaz uspeha, ter mu posredoval bilanco stanja na dan 31. 12. 2013, podatke in izkaz prihodkov in odhodkov v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013 in pregled prihodkov in odhodkov v letu 2013, ločeno po opravljanju dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti. Zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na celotno analitično bruto bilanco po posameznih postavkah, kartice kupcev in dobaviteljev in finančni tok, je organ zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je prosilcu posredoval tisto dokumentacijo, ki predstavlja informacijo javnega značaja. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da je pravna oseba zasebnega prava, in sicer zasebni zavod, katerega ustanovitelj je Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev. Ne glede na to, da je organ pravna oseba zasebnega prava, pa v delu, v katerem izvaja javno veljavni izobraževalni program, za izvajanje katerega delno prejema tudi sredstva iz proračuna in izdaja javne listine, nosilec javnega pooblastila in pa tudi izvajalec javne službe. Organ je torej vsaj delno tudi zavezanec po ZDIJZ, in sicer v tistem delu, ki predstavlja izvajanje javnih pooblastil in javne službe. Organ je pojasnil, da niso vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, informacije javnega značaja. Iz tega razloga je organ zavrnil zahtevo prosilca za dostop do tistih informacij, ki niso povezane z izvajanjem javnih pooblastil in izvajanjem javne službe. Organ je še pojasnil, da ne razpolaga s celotno analitično bruto bilanco po posameznih postavkah ter karticami kupcev in dobaviteljev, ločeno za tisti del, ki predstavlja javno službo. Organ je tudi pojasnil, da vodenje finančnega toka za organ ni obvezno, zato tega dokumenta tudi ni nikoli izdelal. Organ torej s temi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki.
Prosilec je v pritožbi z dne 20. 1. 2015 navedel, da je organ po podatkih supervizorja prejel 3.238.290,17 EUR javnih sredstev v letu 2013 ter da želi za vsak cent izvedeti, kako se je porabil. Po njegovem mnenju bi moral organ knjigovodstvo voditi tako, da bi se videla poraba javnih sredstev. Zato zahteva, da mu organ posreduje vse zahtevane informacije, ki so povezane z izvajanjem javnih pooblastil oziroma izvajanjem javne službe. Glede zahteve za celotno analitično bruto bilanco po posameznih postavkah ter zahteve za kartice kupcev in dobaviteljev prosilec zahteva, da organ pripravi zahtevano dokumentacijo, ločeno za tisti del, ki predstavlja javno službo. Če organ fizično ni zmožen dati samo zahtevanih informacij, pa zahteva vpogled v zahtevane informacije.
Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 63/15 z dne 3. 2. 2015, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Organ je ob odstopu pritožbe še dodatno pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, kot ga zahteva prosilec, ki bi izkazoval celotno analitično bruto bilanco po posameznih postavkah, tako da bi bilo mogoče ločiti del, ki predstavlja javno službo, od dela, ki predstavlja tržno dejavnost. V dokaz svojih navedb je organ IP predložil zahtevano dokumentacijo za leto 2013. Organ je pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, kjer bi prosilec lahko videl porabo za vsak cent, prejet iz proračuna. Prosilcu so posredovali dokument, ki ga prosilec sicer ni zahteval, vendar pa organ z njim razpolaga in najbolj verodostojno prikazuje delež prihodkov in odhodkov za izvajanje javne službe v letu 2013. V zvezi z zahtevo za posredovanje kartice kupcev in dobaviteljev za leto 2013 je organ pojasnil, da le-te predstavljajo širok spekter fizičnih in pravnih oseb. Bistven del predstavljajo kartice otrok, vključenih v vzgojne in izobraževalne programe organa, oziroma njihovih staršev. Te kartice vsebujejo osebne podatke otrok oziroma njihovih staršev. Bistveno pa je, da podatek o tem, kateri otroci so vključeni v programe organa, in njihove kartice, ki izkazujejo medsebojne finančne tokove, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Kartice poslovnih partnerjev pa nimajo povezave z izvajanjem javne službe, oziroma kartic ni mogoče ločiti na del, ki pomeni izvajanje javne službe. Zaradi navedenega so zahtevo prosilca tudi v tem delu zavrnili.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja in vpogleda v zahtevano dokumentacijo je IP dne 17. 6. 2015 v prostorih organa opravil ogled in camera, pri čemer je organ ponovno pojasnil, da so zasebnopravni subjekt in v delu, v katerem opravljajo zasebnopravno dejavnost, niso zavezanec po ZDIJZ. Prosilcu so posredovali dokumentacijo, ki ustreza drugi alineji njegove zahteve, v preostalem delu pa so zahtevo zavrnili. Posredovali so mu tudi dokument o prihodkih in odhodkih za leto 2013, ki ga prosilec sicer ni zahteval, vendar izkazuje pregled ločeno po javni službi in tržni dejavnosti. Dokumenta, ki bi izkazoval porabo za vsa prejeta javna sredstva, organ nima, prav tako nima dokumenta, ki bi izkazoval finančni tok, saj vodenje finančnega toka za organ ni obvezno. Organ je pojasnil, da prejme sredstva na podlagi pogodb z ministrstvom in občino, sredstva so namenska in se večinoma porabijo za plače zaposlenih.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu (2. točka izreka izpodbijane odločbe), zato je IP v pritožbenem postopku preizkusil ta del izpodbijane odločbe, o preostalih dokumentih pa ni odločal.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj je organ izvajalec javne službe. Je pa v obravnavanem primeru sporno, ali oziroma kateri zahtevani dokumenti spadajo v področje izvrševanja javne službe in s tem povezano vprašanje, ali je organ glede zahtevanih dokumentov sploh zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
IP uvodoma ugotavlja, da je organ pravna oseba zasebnega prava, saj gre za zasebno šolo, katere ustanovitelj je Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev, katerega ustanovitelj so fizične osebe. Navedeno še ne pomeni, da organ ni zavezanec v smislu 1. člena ZDIJZ, saj med zavezance spadajo tudi izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil. Torej je tudi organ, kot pravna oseba zasebnega prava lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, če izvaja javno službo ali/in javno pooblastilo, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje te dejavnosti. V konkretnem primeru organ sam ne nasprotuje dejstvu, da je izvajalec javne službe, saj izvaja javnoveljavne programe vzgoje in izobraževanja.
Ko gre za izvajalce javnih služb ali nosilce javnih pooblastil (pa ti hkrati niso osebe javnega prava), je njihovo delovno področje v smislu 4. člena ZDIJZ opredeljeno z javno službo, ki jo opravljajo, informacije javnega značaja pa so vse tiste informacije, ki se nanašajo na opravljanje te javne službe. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnopravnih nalog. V delu, v katerem organ opravlja tržno dejavnost, ne more biti zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer velja poudariti, da v konkretnem primeru organ hkrati ni poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu ZDIJZ.
Dejstvo je, da organ v okviru javne službe opravlja dejavnost izvajanja javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, za kar prejme namenska sredstva iz proračuna države in občine, vendar organ, kot subjekt zasebnega prava, porabe teh sredstev ni dolžan voditi ločeno od tržne dejavnosti in od porabe sredstev, ki jih je pridobil na trgu. Organ je prosilcu posredoval podatke o izkazu prihodkov in odhodkov v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013, iz katerega so podrobneje razvidni poslovni prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb, poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti, finančni in drugi prihodki, kot tudi stroški blaga, materiala in storitev, stroški dela, amortizacije, rezervacije in drugi stroški in odhodki. Organ je prosilcu posredoval tudi podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013, iz katere so podrobneje razvidna dolgoročna in kratkoročna sredstva organa, kratkoročne aktivne časovne razmejitve, ustanovitveni vložek, presežek prihodkov oziroma odhodkov, rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve, poslovne in finančne obveznosti in kratkoročne pasivne časovne razmejitve. Organ je prosilcu posredoval tudi pregled prihodkov in odhodkov v letu 2013, ločeno po opravljanju dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti, iz katerega je razvidna višina skupnih prihodkov, prihodkov od donacij, od tržne dejavnosti, drugih prihodkov in finančnih prihodkov. Razvidna je višina prihodkov staršev za šolnine, prehrano in prefakturiranje, razvidna je višina prihodkov iz proračuna za plače in nadomestila in drugi prihodki ministrstva, prihodki občin, prihodki občin za najem šole, prihodki iz proračuna za projekt in prihodki občin in države za vrtec. Iz pregleda je razvidna tudi višina stroškov za plače in nadomestila zaposlenim, stroškov izplačil po pogodbi o delu, avtorski honorarji in stroški za študentski servis. Razvidni so tudi vsi stroški za material, hrano, energijo, pisarniški material in strokovno literaturo, stroški prefakturiranja, vzdrževanja, telefona, ogrevanja, čiščenja, najemnine, povračila stroškov v zvezi z delom, za plačilo prometa, zavarovalnih premij, zdravstvenih, odvetniških in osebnih storitev, stroški reklame in reprezentance, administrativnih in računovodskih storitev, stroški fotokopiranja, tiskanja in varstva pri delu, amortizacija in odpis in drugi odhodki (članarine, takse, nadomestilo za stavbno zemljišče, finančni odhodki). Iz pregleda je razviden tudi poslovni izid organa.
IP ugotavlja, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na celotno analitično bruto bilanco po posameznih postavkah ter na kartice kupcev in dobaviteljev, glede katere prosilec navaja, da bi moral organ knjigovodstvo voditi tako, da bi se videla poraba javnih sredstev do centa natančno, neutemeljena. Neutemeljena je tudi zahteva prosilca, da mora organ pripraviti zahtevano dokumentacijo ločeno za tisti del, ki predstavlja javno službo. IP ugotavlja, da organ ni dolžan voditi dveh ločenih knjigovodstev, saj ga k temu ne zavezujejo predpisi v večjem obsegu od tistega, kot je prosilcu že bil omogočen dostop do informacij. IP tudi pojasnjuje, da izhajajoč iz 4. člena ZDIJZ, organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organ z dokumentom, iz katerega bi izhajali podatki ločeno izključno za porabo javnih sredstev (oziroma dokument, iz katerega bi bila razvidna poraba javnih sredstev do centa natančno), ne razpolaga, prav tako ga ni dolžan na zahtevo prosilca ustvariti. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
V obravnavanem primeru IP tudi nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dokumentom o finančnem toku ne razpolaga, saj ga predpisi ne zavezujejo k temu, da bi tak dokument ustvaril. Organ je tudi večkrat pojasnil, da je to tudi razlog, da tega dokumenta nikoli ni izdelal. Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi vzbudile dvom v resničnost navedb organa.
Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dokumenti, na način, kot jih zahteva prosilec (razen tistih, do katerih je prosilec dobil pravico do vpogleda), ne razpolaga. Preostali dokumenti pa vsebujejo podatke o tržni dejavnosti organa, katerih pa organ prosilcu ni dolžan posredovati, ker ne spadajo v njegovo delovno področje v smislu izvajanja javne službe (4. člena ZDIJZ). Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, na način, kot jih zahteva prosilec.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka