Prosilec - Državno pravobranilstvo
+ -Številka: 090-30/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa, Ostali sodni postopki
POVZETEK: Organ je zahtevo prosilca, s katero je zahteval vpogled in fotokopije listin, nastalih v več (sodnih) zadevah prosilca oziroma povezanih z odškodninskim zahtevkom prosilca zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrnil, ker je ugotovil, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga (ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ), oziroma ker obstajajo ovire iz 8. (podatek iz sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi) in 11. točke (podatek v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju IP je organ utemeljeno obrazložil nerazpolaganje z zahtevanimi dokumenti, prav tako pa tudi vse predpostavke za obstoj zatrjevanih izjem (odprt postopek, izvensodna poravnava oziroma opredelitev organa do navedb in dokazov še ni dokončno izoblikovana itd.), iz pritožbe prosilca pa ni razvidno, da bi sploh uveljavljal kakšne pritožbene razloge, ki bi se nanašali na postopek po ZDIJZ in izpodbijano odločbo (razen sicer neutemeljenega očitka o neodstopu zadeve), saj navaja predvsem kronologijo oziroma svoje vloge in odgovore, ki jih je prejel od različnih institucij, ter zatrjevane kršitve oziroma nepravilnosti sodišč. Ker IP ni ugotovil nobenih kršitev, pritožba pa je neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-30/2015/4
Datum: 10. 6. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 1. 2015, zoper odločbo Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-2-GSDP-42/2014-6 z dne 13. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 26. 1. 2015 zoper odločbo Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, št. DP-2-GSDP-42/2014-6 z dne 13. 1. 2015, se zavrne.2. Posebni stroški niso nastali. O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je z vlogo z dne 24. 10. 2014, vloženo istega dne pri organu, zahteval vpogled in fotokopije listin, nastalih v zadevah, navedenih v vlogah prosilca z dne 18. 1. 2014, 18. 4. 2014 in 30. 9. 2014, ki utemeljujejo ugotovitve glede pravnomočnosti, oziroma posredovanje listin, prejetih od sodišča ali katerekoli državne institucije, ki izkazujejo, kateri in kakšni postopki še trajajo in v kakšni fazi odločanja so, prav tako pa tudi posredovanje vseh dokumentov, ki jih je organ v zvezi s tem posredoval Evropskemu sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju Evropsko sodišče). Pri tem navaja zadeve pred sodiščem, št. IK 546/99, I 1457/2009 in I 15774/2000 (v nadaljevanju sodne zadeve), ter št. vloge 52421/14 Evropskemu sodišču; sklicuje se tudi na vloge organa v spisu, št. PRR-A036-12/2014, v zadevi ponudbe za sklenitev odškodninskega zahtevka zaradi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do poštenega sojenja in škode, povzročene s kršitvami v teh sodnih zadevah (v nadaljevanju zadeva organa). Z odločbo, št. DP-2 GSDP-42/2014-6 z dne 13. 1. 2015, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi povzema vsebino zahteve oziroma sklepa na zahtevane dokumente, saj jih prosilec ni opredelil določneje, in citira 4. člen ZDIJZ. Ugotovil je, da se dokumenti v sodnih zadevah po vsej verjetnosti nahajajo v sodnih spisih, torej ne izvirajo iz delovnega področja organa, in da organ ne razpolaga s temi dokumenti, tako da niso izpolnjeni vsi pogoji po 4. členu ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. V zvezi z zadevo organa je prosilec na vsako navedeno vlogo prejel odgovor in ker s temi dokumenti že razpolaga, se njegova zahteva nanaša le na dokumente, prejete s strani sodišča, ki je reševalo zadevo na prvi stopnji, oziroma dokumente, ki pomenijo komunikacijo s sodiščem, in ocene organa, tj. ocene posebne strokovne komisije za presojo utemeljenosti sklepanja poravnav, v kateri se organ opredeli do predloga stranke. Ker so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja in organ z njimi tudi razpolaga, je organ preveril še, če obstaja katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da za zahtevane informacije obstajata izjemi po 8. in 11. točki navedenega odstavka ZDIJZ. Zadeva organa je odprta zaradi predhodnega postopka po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 67/12 – ZVPSBNO-UPB2; v nadaljevanju ZVPSBNO) in še ni zaključena, odprt pa je tudi še spis, št. P 14/15, v katerem se vodi predhodni postopek po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – ZDPra-UPB2, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15; v nadaljevanju ZDPra) zaradi zahtevka prosilca iz naslova nepravilnega dela sodišča, oba predhodna postopka pa sta medsebojno vsebinsko povezana in sta še v teku, tako da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede drugega pogoja te izjeme (razkritje bi škodovalo izvedbi postopka) je organ izvedel škodni test, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da sta oba predhodna postopka hkrati predpogoj za začetek pravdnega postopka in da v zadevi reševanja zahtevka zaradi nepravilnega dela sodišča prosilcu še ni bila ponujena poravnava oziroma posredovan odgovor. Organ se tako do navedb in dokazov prosilca še ni podrobneje opredelil, zato bi razkritje zahtevanega dokumenta v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. V zvezi z obstojem izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, saj se varujejo dokumenti, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika oziroma so nastali zaradi notranjih potreb oziroma oblikovanja stališča organa in vsebujejo informacije, o čem je kolegijski organ razpravljal in kakšne odločitve je sprejel o zadevah iz svoje pristojnosti. Tudi glede drugega pogoja za to izjemo je bilo po izvedenem škodnem testu ugotovljeno, da zaradi medsebojne vsebinske povezave obeh predhodnih postopkov in ker v zadevi reševanja zahtevka zaradi nepravilnega dela sodišča še ni bila ponujena poravnava oziroma posredovan odgovor, bi razkritje dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Navedene so tudi relevantne določbe ZVPSBNO in ZDPra. Glede dokumentov v zvezi z Evropskim sodiščem pa je bilo ugotovljeno, da organ nima odprtega nobenega spisa, ki bi se nanašal na prosilca in v katerem bi bili dokumenti (niti v navedenih PRR in P spisih), ki bi bili posredovani Evropskemu sodišču, zato je zahtevo tudi glede teh dokumentov v skladu s 4. členom ZDIJZ zavrnil. Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 26. 1. 2015, s katero izpodbija izpodbijano odločbo v celoti. Pojasnjuje, da ga je Evropsko sodišče obvestilo, da je ugotovilo, da domača pravna sredstva še niso izčrpana, ker postopek, zaradi katerega je vložena pritožba na Evropsko sodišče, še poteka. Zato je na organ naslovil zaprosilo o dokončnosti odločanja v sodnih zadevah in v drugih državnih institucijah ter, ker se organ ni odzval, vložil predmetno zahtevo. Po pozivu IP zaradi molka organa mu je organ posredoval sporočilo, št. PRR-A036-12/2014-19-VP z dne 10. 12. 2014, da ni odprtega nobenega spisa v zvezi z Evropskim sodiščem in da so navedbe v zvezi z nezakonitim ravnanjem presplošne, da bi organ lahko zahtevek obravnaval drugače kot po ZVPSBNO, da pa naj, če se zahtevek obravnava iz naslova nepravilnega dela sodišča, v 15 dneh sporoči podrobne podatke (sodišče, opr. št., očitano kršitev, škodo). Navaja nekatere podrobnosti celotnega postopka, in sicer da je 22. 12. 2014 sporočil, da so v že vloženih vlogah podrobneje navedene sodne zadeve ter vrsta in višina nastale škode; da na njegovo vlogo z dne 30. 9. 2014 o dokončnosti odločanja v navedenih sodnih zadevah organ ni odgovoril; da organ vztraja na prvotno ponujenem znesku za nepremoženjsko škodo; da je organ IP pojasnjeval, da je vlogo prosilca obravnaval v smislu ZVPSBNO; da je v letu 2012 vpogledal v sodne spise in da je predsednica sodišča v zavrnilni nadzorstveni pritožbi trdila, da so sklepi v eni zadevi vročeni in pravnomočni z razobešenjem na sodni deski, sodišče pa ni posredovalo zahtevanih listin v zvezi z to objavo, posredovalo pa je določene razveljavitvene sklepe; sodstvo je ob ignorancah in nezakonitih plenitvah denarnih sredstev odločalo po 13 letih v sestavi določene sodnice kot članice senate, ki je že predhodno krivično sodila. Glede na navedeno in ker organ ni meritorno odločil po pretečenih treh mesecih od dneva vložitve zahtevka, ker zavestno zavlačuje in krši pravico do poštenega obveščanja, ne spoštuje predpise in krši človekove pravice ter se dvomljivo sklicuje na izjeme, prosilec meni, da odločba ni v ničemer utemeljena. Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter jo skupaj z izpodbijano odločbo odstopil IP. Na podlagi poziva IP je naknadno posredoval še zahtevo prosilca z dne 24. 10. 2014 in kopijo celotnega spisa organa, št. PRR-A36-12/2014. Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi sicer ni sporno, da je organ kot državni organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, zato se je IP osredotočil zlasti na zavrnitev zahteve iz razloga nerazpolaganja z zahtevano dokumentacijo pri organu in obstoja izjem po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz spisne dokumentacije izhaja, da gre pri navedenih vlogah prosilca (z dne 18. 1. 2014, 18. 4. 2014 in 30. 9. 2014), na katere se prosilec sklicuje v zahtevi, za odškodninski zahtevek prosilca zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (do katere naj bi prišlo v navedenih sodnih zadevah pred sodišči), v zvezi s katerim je organ vodil oziroma vodi postopek po ZVPSBNO. Po mnenju IP je organ v zvezi z zahtevanimi listinami, nastalimi v navedenih sodnih zadevah, in tudi glede omenjene vloge Evropskemu sodišču oziroma dokumentov, posredovanih temu sodišču, utemeljeno obrazložil, da je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga (dokumenti se nahajajo v posameznih sodnih zadev, s katerimi pa organ ne razpolaga). Organ je po ZVPSBNO pooblaščen za vodenje postopka v zvezi z zahtevki za pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer pa v tem postopku že po zakonu ne razpolaga s celotnimi spisi oziroma zadevami, v zvezi s katerimi je domnevno nastala zatrjevana kršitev, saj pridobi le pojasnila oziroma opis reševanja zadeve pristojnega sodišča (19. člen ZVPSBNO) in ne listin te zadeve. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi razpolagajo. Prav tako je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Prosilec dvomov v neobstoj oziroma neposredovanje dokumentacije ne uveljavlja oziroma v pritožbi ni izkazal ali navedel nobenih razlogov in dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da organ razpolaga s kakšnim zahtevanim dokumentom iz teh sodnih spisov oziroma s kakšnim posredovanim dokumentom na Evropsko sodišče, a prosilcu ne omogoči dostopa do njega, saj prosilec navaja le svoje predmetne vloge, postopke in vloge pri sodišču, IP ter pred organom in zatrjevane kršitve sodišča. Tako IP niti nima razlogov, da ne bi verjel navedbam organa, da z omenjenimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, oziroma da bi sumil, da organ razpolaga s temi dokumenti, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člen ZInfP). Če organ z dokumenti ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zaradi česar se zahteva utemeljeno zavrne. Tako je odločitev organa v tem delu pravilna.Glede posredovanja listin, prejetih od sodišča oziroma od katerekoli državne institucije, ki izkazujejo, katere in kakšni postopki pri kateri instituciji še trajajo oziroma v kakšni fazi odločanja so, tj. dokumente, prejete s stani sodišča prve stopnje, ki je reševalo posamezno sodno zadevo, oziroma glede obojestranske komunikacije (med organom in pristojnim sodiščem) v tej zvezi ter ocene posebne strokovne komisije organa za presojo utemeljenosti sklepanja poravnav (tj. zadeva organa), pa organ uveljavlja izjemi po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za obstoj izjeme po 8. točki navedenega člena morata biti kumulativno izpolnjena oba predpisana pogoja, tj. da gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in da bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Podobno morajo biti za izjemo po 11. točki navedenega člena podani dve predpostavki, in sicer da mora podatek izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, prav tako pa mora biti ugotovljeno, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je v zvezi z izjemo po 8. točki navedenega člena dovolj prepričljivo utemeljil, da predhodni postopek po ZVPSBNO še ni zaključen oziroma da je odprt še dodaten spis, v katerem se vodi predhodni postopek po ZDPra (oba sta vsebinsko povezana, nanašata se na iste sodne zadeve, predmet je izvensodna poravnava). Prav tako je organ v zadostni meri izkazal tudi izpolnitev druge predpostavke za to izjemo, tj. da ker prosilcu še ni bila ponujena poravnava oziroma posredovan odgovor, bi v tej fazi postopka lahko z razkritjem predmetne spisne dokumentacije nastala škoda za nadaljevanje postopka (tj. za uspeh sklenitve oziroma za samo vsebino poravnave). Iz tega razloga se IP tudi strinja z oceno organa, da bi bila ta škoda, storjena organu z razkritjem teh dokumentov v tej fazi, večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo.Čeprav je za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov sicer dovolj že obstoj ene same izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP strinja z oceno organa tudi glede druge zatrjevane izjeme, da je v tej fazi postopka (ko torej poravnava oziroma opredelitev organa do navedb in dokazov še ni dokončno izoblikovana) treba varovati dokumente, namenjene interni komunikaciji oziroma pripravi odločitev organa, ki so torej pripravljeni zaradi notranjih potreb organa oziroma zaradi oblikovanja stališč organa in lahko razkrivajo način dela organa oziroma njegovo notranjo politiko. IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za »pogajalska« izhodišča organa oziroma za razmišljanje organa, ali skleniti konkretno izvensodno poravnavo, upoštevajoč katere kršitve in v kakšnem obsegu, kakšne so predvidene možnosti poravnave oziroma kakšni so konkretni predlogi vsebine poravnave itd. IP se tudi pri tej izjemi strinja z oceno organa, da bi bila škoda, storjena organu z razkritjem v tej fazi, večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Prosilec ugotovitvam organa o obstoju zatrjevanih izjem sploh v ničemer ne oporeka oziroma ne dokazuje nasprotno, ob popolni odsotnosti konkretnih argumentov prosilca o tem pa IP ni našel razlogov za dvom v obstoj zatrjevanih izjem oziroma za morebitno napačno uporabo materialnega predpisa v tej zvezi. Prav tako ni pogojev za uporabo izjeme od zatrjevanih izjem (drugi ali tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), ki jih je torej treba obravnavati še posebej restriktivno: kot že omenjeno, za razkritje ni podan potreben oziroma močnejši javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, niti ne pride v poštev tretji odstavek tega člena, katerega uporaba je izrecno izključena tudi v primeru postopkov oziroma izjem po 8. točki prvega odstavka tega člena, kot je to torej v obravnavani zadevi.Iz pritožbe prosilca tako ni razvidno, da bi sploh uveljavljal kakšne pritožbene razloge, ki bi se nanašali na postopek po ZDIJZ in izpodbijano odločbo, saj navaja predvsem kronologijo oziroma svoje vloge in odgovore, ki jih je prejel od različnih institucij, ter zatrjevane kršitve oziroma nepravilnosti sodišč. V zvezi s tem postopkom in delom organa omenja le, da organ ni pojasnil IP (v zvezi z molkom organa), zakaj odločbe ni izdal oziroma zahteve v zvezi s katerimikoli postopki, ki naj bi na katerikoli državni instituciji še potekali v navedenih sodnih zadevah, ni odstopil pristojnemu organu, če se zaprosilo nanaša na delovno področje drugega organa. Vendar IP poudarja, da s tako pavšalno in neopredeljeno zahtevo (odločba pa je bila izdana) ni mogoče utemeljevati morebitnih kršitev organa oziroma očitkov o neodstopu, ali pa celo zahtevati, da bi moral organ sam poizvedovati pri vseh ostalih državnih institucijah za postopke v zvezi s temi sodnimi zadevami prosilca oziroma celo za tiste, ki jih je morebiti pri njih sprožil sam prosilec. V zvezi s tem IP še opozarja na prvi odstavek 16. člena ZDIJZ, po katerem zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo, kar pomeni, da poizvedovanje za dokumentacijo pri drugih zavezancih po ZDIJZ ni mogoče enostavno preložiti na kakšen (izbran) organ. Sploh pa zaključek pritožbe kaže na to, da se prosilec ne strinja s potekom ugotavljanja oziroma določanja pravičnega zadoščenja po ZVSBNO, saj omenja pretečeni trimesečni zakonski rok, ki ga pozna prav ta zakon (ZDIJZ takšnega roka ne določa), tako da je tudi iz tega mogoče razumeti, se v bistvu pritožba sploh ne nanaša na izpodbijano odločbo oziroma na ta postopek po ZDIJZ. IP še dodaja, da na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ odloča o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi preverjal in ugotavljal zakonitost oziroma pravilnost posameznih postopkov ali ravnanj, ali pa celo morebitne kršitve v postopkih, v katerih oziroma v zvezi s katerimi so nastali dokumenti, ki jih prosilec zahteva oziroma na katere se le-ta sklicuje.Ker IP ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji, ki bi jih moral upoštevati po uradni dolžnosti, pritožba pa je neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, št. DP-2-GSDP-42/2014-6 z dne 13. 1. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba poleg odločbe odločbo Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, št. DP-2-GSDP-42/2014-6 z dne 13. 1. 2015, priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|