Prosilec - Pošta Slovenije
+ -Številka: 090-28/2015
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval vpogled v komisijski zapisnik izbora priložnostne znamke. Organ je zahtevo zavrnil, ker naj zahtevane informacije ne bi predstavljale informacije iz 4.a člena ZDIJZ in ker naj bi hkrati predstavljale poslovno skrivnost. Prosilec se je pritožil le v delu, ki se nanaša na člane komisije in strokovnih sodelavcih, ki so odločali o izbiri priložnostne znamke. IP je ugotovil, da je organ kot nosilec javnega pooblastila zavezanec po 1. členu (in ne 1.a členu) ZDIJZ, zato se upoštevajo kriteriji iz 4. in ne 4.a člena ZDIJZ. Vsi kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ so izpolnjeni. Informacije o članih komisije ne predstavljajo poslovne skrivnosti ali varovanih osebnih podatkov, ker gre za informacije, povezane s porabo javnih sredstev. Te informacije mora organ posredovati prosilcu. Informacije o strokovnih sodelavcih predstavljajo varovane osebne podatke, zato je v tem delu pritožbo prosilca IP zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-28/2015/4
Datum: 11. 2. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06, uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi _______________________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 12. 2014, zoper odločbo Pošte Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. KP-PZ-RD-887 z dne 5. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 16. 1. 2015 zoper odločbo Pošte Slovenije d.o.o., št. KP-PZ-RD-887 z dne 5. 1. 2015, se delno ugodi in se odločba v delu, ki se nanaša na seznam prisotnih članov komisije za izdajo poštnih vrednotnic v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila »Oblikovanje priložnostne poštne znamke na temo 80 let Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor« iz leta 2010, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v Zapisnik 53. redne seje komisije za izdajo poštnih vrednotnic št. 2/30-7231/1-2010 UD z dne 1. 7. 2010, v delu, ki se nanaša na seznam prisotnih članov na 53. redni seji komisije za izdajo poštnih vrednotnic z dne 18. 6. 2010, ostali podatki v zapisniku pa se prekrijejo.
2. V delu, ki se nanaša na seznam strokovnih sodelavcev komisije za izdajo poštnih vrednotnic v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila »Oblikovanje priložnostne poštne znamke na temo 80 let Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor« iz leta 2010, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3. 12. 2014 od zavezanca zahteval vpogled v komisijski zapisnik izbora znamke na temo 80 let Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor.
Organ je dne 5. 1. 2015 izdal odločbo št. KP-PZ-RD-887, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Navedel je, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacije iz 4.a člena oz. 6.a člena ZDIJZ, torej informacije, ki jih morajo posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, kamor sodi tudi organ. Poleg tega zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost. Iz poslovnika o delu Komisije za izdajo poštnih vrednotnic namreč izhaja, da so zapisniki sej zaupni. Vsebina zapisnika pa je bila v delu, ki onemogoča, da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, posredovana prosilcu tako pisno kot na vpogled v dokumentacijo postopka v letu 2012.
Prosilec se je dne 16. 1. 2015 zoper navedeno odločbo pritožil in navedel, da vztraja pri pridobitvi podatka o tem, kdo je sestavljal sedemčlansko komisijo, ki je znamko izbrala, oz. kdo je bil strokovni sodelavec pri predmetnem projektu.
Organ je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe na podlagi 245. člena ZUP dne 28. 1. 2015 odstopil IP v reševanje.
IP je organ dne 3. 2. 2015 pozval k dodatnim pojasnilom, ki jih je organ posredoval dne 9. 2. 2015.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma IP navaja, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru se prosilec pritožuje glede posredovanja podatkov o tem, kdo je sestavljal sedemčlansko komisijo, ki je izbrala priložnostno znamko v izbirnem postopku za znamko na temo 80 let Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, in kdo je bil strokovni sodelavec pri tem projektu. Posledično je predmet tega pritožbenega postopka le- ta del zapisnika.
Nadalje IP ugotavlja, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje glede tega, v katero skupino zavezancev za dostop do informacij javnega značaja sodi po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da se je organ opredelil za zavezanca po 1.a členu ZDIJZ, torej za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom. Vendar pa v konkretnem primeru organ dejansko predstavlja zavezanca za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Glede na določbe 1. člena ZDIJZ so namreč zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja med drugim tudi nosilci javnih pooblastil.
IP pa ugotavlja, da je prosilec v konkretnem primeru zahteval informacije, povezane z izvajanjem javnega pooblastila. Glede na določbe 46. člena Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 51/09, 77/10 in 40/14, v nadaljevanju ZPSto-2) ima namreč organ izključno pravico izdajati poštne vrednotnice. V ta namen izdaja poštne vrednotnice, priglasi poštne znamke pri Svetovni poštni zvezi in njenih državah članicah, prodaja in zamenjuje mednarodne kupone za odgovor ter izvaža poštne vrednotnice. Pri tem način in postopek izdajanja poštnih vrednotnic podrobneje določi minister, pristojen za pošto, ki prav tako potrdi letni program izdaje priložnostnih poštnih znamk, ki ga predloži organ. Na tej podlagi je bil izdan Pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic (Ur. l. RS, št. 22/10, v nadaljevanju Pravilnik). Glede na določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika so poštne znamke poštne vrednotnice, opredeljene z nazivno vrednostjo, velikostjo, materialom, tiskom, barvo, besedilom in načinom ločevanja in se, glede na četrti odstavek 4. člena Pravilnika, uporabljajo za označevanje plačila poštnih storitev. Poštne znamke se v skladu s 4. členom Pravilnika delijo na redne, osebne in priložnostne poštne znamke. Pri tem so priložnostne poštne znamke namenjene prikazovanju motivov iz sveta narave, športa, osebnosti in podobno in tudi zaznamovanju pomembnih obletnic, domačih in svetovnih dogodkov ter se izdajajo po postopku, določenem v 11. ali 12. členu Pravilnika. V skladu s četrtim odstavkom 9. člena Pravilnika se priložnostne poštne znamke v letu L izdajajo na podlagi letnega programa izdaje priložnostnih poštnih znamk za leto L in sklepa komisije iz sedmega odstavka 11. člena Pravilnika (Komisije za izdajo poštnih vrednotnic). Postopek izdaje priložnostnih znamk je natančno predpisan v 11. členu Pravilnika, po katerem mora organ najkasneje do 31. januarja objaviti vabilo za izbiro imen priložnostnih poštnih znamk za leto L, ki traja vsaj tri mesece. Na podlagi navedenih predlogov in dolgoročne emisijske politike organa, ki mora upoštevati izdaje v okviru organizacije PostEurop, skupne izdaje z drugimi državami ter serije priložnostnih poštnih znamk, mora komisija potrditi imena priložnostnih poštnih znamk za leto L najkasneje do 30. septembra leta L-2. Po izbiri imen ter določitvi skupnega števila priložnostnih poštnih znamk za leto L oziroma števila priložnostnih poštnih znamk pri posameznem imenu organ do 31. oktobra leta L-2 pošlje predlog letnega programa za leto L v potrditev ministru, pristojnemu za pošto. V letnem programu za leto L morajo biti za vse priložnostne poštne znamke, izdane v tem letu, navedeni podatki o imenu priložnostne poštne znamke, števila priložnostnih poštnih znamk pri posameznem imenu, izvedba priložnostnih poštnih znamk (blok, mala pola poštnih znamk, pola poštnih znamk, zvežček ali kartonček) ter datum izdaje priložnostne poštne znamke. Minister, pristojen za pošto, potrdi letni program za leto L najkasneje do 30. novembra leta L-2. Po ministrovi odobritvi organ objavi letni program v svojem uradnem glasilu. Prav tako organ v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, objavi javni razpis za izbiro oblikovalca za posamezno priložnostno poštno znamko za leto L. Po izvedenem javnem razpisu se s sklepom izbere oblikovalca in z njim sklene pogodbo. Pri izbiri oblikovalca mora organ pridobiti soglasje Komisije za izdajo poštnih vrednotnic. Komisija pred izdajo priložnostne poštne znamke izda sklep, ki poleg elementov, določenih v letnem programu za leto L, določa še motiv priložnostne poštne znamke, likovno rešitev priložnostne poštne znamke, oblikovalca priložnostne poštne znamke, nazivno vrednost priložnostne poštne znamke, naklado priložnostne poštne znamke, velikost priložnostne poštne znamke, tehniko in izvedbo tiskanja, način ločevanja priložnostnih poštnih znamk ter vrsto materiala. Organ izdaja posamezne priložnostne znamke na podlagi tega sklepa komisije. Pri tem je, glede na določbe 17. člena pravilnika, komisija sestavljena iz treh predstavnikov organa, dveh predstavnikov Filatelistične zveze Slovenije ter dveh predstavnikov pristojnega ministrstva, imenuje pa jo pristojni minister s sklepom, v katerem
določi tudi njenega predsednika in namestnika, praviloma predstavnika organa.
Glede na navedene določbe ZPSto-2 in Pravilnika torej lahko priložnostne znamke izdaja izključno organ. Organu to javnopravno nalogo in izključno pristojnost podeljuje ZPSto-2 v že navedenem 46. členu, organ pa je v tem delu – torej v delu, ki se nanaša na izdajo poštnih vrednotnic, med njimi tudi priložnostnih znamk, nosilec javnega pooblastila. Posledično je torej organ v delu, ki se nanaša na izdajo priložnostnih znamk, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je postopek izdaje priložnostnih znamk natančno predpisan s strani pristojnega ministrstva, priložnostne znamke pa lahko organ izda le na podlagi sklepa komisije za izdajo poštnih vrednotnic, v kateri sta dva predstavnika pristojnega ministrstva in katere člane imenuje resorni minister s sklepom.
V konkretnem primeru je prosilec zahteval informacije o članih komisije, ki vodi postopke izdaje (tudi) priložnostnih znamk. Gre torej za informacije, povezane z izvajanjem javnega pooblastila. Zahtevane informacije tako nedvomno predstavljajo informacije iz delovnega področja organa.
Organ pa nedvomno tudi razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki, saj je v pritožbenem postopku pri IP predložil Zapisnik 53. redne seje komisije za izdajo poštnih vrednotnic št. 2/30-7231/1-2010 UD z dne 1. 7. 2010. Iz navedenega dokumenta je razviden tudi zahtevani seznam članov in strokovnih sodelavcev Komisije za izdajo poštnih vrednotnic v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila »Oblikovanje priložnostne poštne znamke na temo 80 let Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor«. Posledično so torej glede zahtevanih informacij izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.
IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali informacija o tem, kdo je bil član komisije, ki je odločala o izbiri priložnostne znamke, predstavlja katero izmed izjem od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da zapisnik o izbiri priložnostne znamke predstavlja poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to določbo je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi zahtevane informacije predstavljale poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Organ se je namreč v izpodbijani odločbi skliceval, da iz Poslovnika o delu Komisije za izdajo poštnih vrednotnic izhaja, da so zapisniki sej zaupni. Organ je navedeni poslovnik tudi predložil. Ob vpogledu v navedeni poslovnik IP ugotavlja, da ta v 14. členu določa, da so zapisniki zaupni in jih ni dovoljeno objavljali ali dostavljati drugim. Navedeno določbo IP razume kot prepoved razširjanja same vsebine zapisnika seje komisije, ne pa tudi seznama članov in strokovnih sodelavcev komisije, prisotnih na seji. IP zato ugotavlja, da navedene določbe poslovnika ne določajo, da je seznam članov in prisotnih sodelavcev komisije poslovna skrivnost, zaradi česar glede tega dela zapisnika ni podan subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Hkrati ne iz predložene dokumentacije ne iz navedb organa ne izhaja, da bi razkritje članov ali strokovnih sodelavcev komisije organu lahko povzročilo kakršnokoli škodo, kaj šele občutno škodo, kot to zahteva drugi odstavek 39. člena ZGD-1. IP tako ugotavlja, da glede seznama članov komisije ni izpolnjen niti objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti.
Ne glede na navedeno, pa IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zvezi s tem je treba upoštevati predvsem določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Kot že navedeno, sta glede na zgoraj navedeno določbo 17. člena Pravilnika dva člana komisije predstavnika ministrstva, pristojnega za pošto. Nedvomno gre torej za javna uslužbenca, ki v komisiji sodelujeta kot predstavnika ministrstva, torej sta prisotna v okviru opravljanja svojega delovnega razmerja. Posledično je treba imeni, priimka in funkciji navedenih posameznikov razkriti na podlagi že navedene določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Enako pa velja tudi za ostale člane komisije. Ti namreč kot člani komisije opravljajo javno funkcijo, saj glede na določbe 17. člena Pravilnika vodijo postopke, ki se nanašajo na izdajanje poštnih vrednotnic, torej na izvajanje javnega pooblastila organa, hkrati pa organ skrbi za izvajanje njihovih sklepov. V okviru navedenih postopkov imajo člani komisije v 18. členu Pravilnika določene pristojnosti, in sicer izbor imena in naslova rednih poštnih znamk, potrditev motiva in likovne rešitve rednih poštnih znamk, ilustriranih in razgledničnih dopisnic ter priložnostnih pisem celin, predlaganje izdaje rednih poštnih znamk, priprava predloga letnega programa, izdajanje sklepov o izdaji priložnostnih poštnih znamk, soglašanje k izboru oblikovalca poštnih znamk, predlaganje in določitev načina in postopka za izdajo priložnostnih poštnih znamk, ki niso bile predvidene v letnem programu izdaje priložnostnih poštnih znamk, potrditev predloga o pretisku nazivne vrednosti rednih poštnih znamk, potrditev predlogov o umiku posameznih izdaj poštnih znamk iz prodaje, odobritev nazivne vrednosti rednih poštnih znamk, ki jo določi organ, oblikovanje meril za oblikovanje poštnih vrednotnic in druge zadeve, določene s Pravilnikom. S sklepom o izdaji priložnostnih poštnih znamk člani komisije odločajo o izbiri motiva, likovne rešitve, oblikovalcu, nazivni vrednosti, nakladi, velikosti, tehniki in izvedbi tiskanja priložnostne znamke ter o načinu ločevanja priložnostnih poštnih znamk in vrsti materiala. Pri tem lahko organ izda priložnostne znamke, in torej izvaja javno pooblastilo, le na podlagi tega sklepa komisije. Poleg tega pa vse člane komisije, torej tudi tiste, ki niso predstavniki ministrstva, s sklepom imenuje minister, pristojen za pošto, ki v sklepu določi tudi predsednika in namestnika komisije, hkrati pa člani komisije za svoje delo dobijo povračilo materialnih stroškov, ki gredo v breme organa (16. člen Poslovnika o delu komisije za izdajo poštnih vrednotnic). V konkretnem primeru so člani komisije izbor motiva in oblikovalca priložnostne znamke opravili na podlagi izvedenega postopka javnega naročila male vrednosti »Oblikovanje priložnostne znamke na temo 80 let Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor«. Na podlagi sklepa članov komisije je organ izdal odločitev o izbiri ponudnika navedenega javnega naročila, torej odločitev v okviru opravljanja z ZPSto-2 podeljenega javnega pooblastila. IP tako ugotavlja, da so člani komisije, prisotni na 53. redni seji, na kateri je nastal predmetni zapisnik, dejansko opravljali javno funkcijo, zaradi česar njihovega seznama ni mogoče določiti za poslovno skrivnost in torej glede teh podatkov ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Drugače pa je IP ugotovil glede strokovnih sodelavcev, prisotnih na predmetni redni seji. Glede na določbe osmega odstavka 17. člena Pravilnika namreč komisija lahko povabi k sodelovanju dodatne predstavnike ministrstva, pristojnega za pošto, in različne strokovnjake s področja filatelije, likovnega oblikovanja ali tematike, na katero se nanaša konkretna izdaja poštnih vrednotnic. Pri tem dodatno vabljeni – torej tudi strokovni sodelavci - nimajo glasovalne pravice. Posledično torej strokovni sodelavci niso mogli glasovati o izbiri motiva in oblikovalca predmetne priložnostne znamke in torej niso opravljali javne funkcije. Prav tako navedenih posameznikov ni imenoval minister ali organ, temveč člani komisije, hkrati pa nihče od strokovnih sodelavcev v času seje ni bil javni uslužbenec. Navedeni podatki bi torej lahko bili opredeljeni kot poslovna skrivnost. Vendar pa je IP, kot že navedeno, ugotovil, da glede podatkov o strokovnih sodelavcih, prisotnih na predmetni seji, nista izpolnjena ne subjektivni ne objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti in torej ti podatki ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Kljub navedenemu pa je treba dostop do podatkov o imenih in priimkih strokovnih sodelavcev, prisotnih na predmetni seji, prekriti. Navedene informacije namreč predstavljajo varovane osebne podatke in torej izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Imena in priimki strokovnih sodelavcev nedvomno predstavljajo osebne podatke, kot so opredeljeni v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Pri tem IP ni našel pravne podlage za razkritje navedenih podatkov, zaradi česar je treba dostop do teh podatkov prosilcu zavrniti. IP je zato pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tem delu zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Podatki članov komisije sicer tudi predstavljajo osebne podatke po ZVOP-1, vendar pa je pravna podlaga za njihovo razkritje podana v že navedeni določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot že obrazloženo zgoraj, gre namreč za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, v primeru predstavnikov ministrstva pa tudi za podatke javnih uslužbencev, ki so v zvezi z njihovim delovnim razmerjem, zaradi česar se dostop do teh podatkov dopusti. Poleg tega je IP ugotovil, da so podatki o imenih in priimkih ter funkcijah članov komisije, predstavnikov Filatelistične zveze Slovenije, tudi javno dostopni na spletni strani navedenega subjekta. IP je tako glede podatkov o članih komisije za izdajo poštnih vrednotnic, ki so odločali o izdaji sklepa o izbiri motiva in oblikovalca priložnostne znamke v okviru postopka javnega naročila male vrednosti »Oblikovanje priložnostne znamke na temo 80 let Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor«, ugotovil, da ne predstavljajo izjeme po 2. ali 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je treba dostop do teh podatkov dopustiti. IP je zato v tem delu pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo pa na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v tem delu odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka