novinarka Barbara Smajila, Dnevnik - Snaga d.o.o.
+ -Številka: 090-26/2015
Kategorije: Mediji, Poslovna skrivnost
POVZETEK:IP je delno ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala seznam upravnikov večstanovanjskih stavb, ki so pogodbeno prevzeli obveznost plačevanja terjatev, ki nastanejo iz naslova storitev javne službe dobave toplote oziroma zemeljskega plina, ki jo končnim uporabnikom (etažnim lastnikom) zagotavlja organ, vendar zapadlih terjatev niso poplačali več kot tri mesece. IP je odločil, da je organ dolžan prosilki posredovati seznam, vendar le podatke o skupni višini terjatev, ki jih ima do posameznega upravnika, skupni višini terjatev, ki jih posamezen upravnik ni plačal več kot tri mesece, ter podatek o upravljanju teh terjatev. Za te dele seznama je ugotovil, da predstavljajo porabo javnih sredstev, in je kljub temu, da izpolnjujejo kriterije za izjemo poslovne skrivnosti, treba prosilki omogočiti dostop do seznama. V delu pritožbe, ki se nanaša na podatke o tem, kateri konkretni upravniki so neplačniki je IP pritožbo prosilke zavrnil, ker kriteriji za obstoj izjem od izjeme varstva poslovne skrivnosti niso izpolnjeni.ODLOČBA:Številka: 090-26/2015/8
Datum: 20. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi novinarke časnika Dnevnik Barbare Smajila, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 21. 11. 2014, zoper odločbo Snaga d.o.o., Povšetova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 01-4000-I-135278/2014 z dne 10. 12. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se izpodbijana odločba Snaga d.o.o. št. 01-4000-I-135278/2014 z dne 10. 12. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo seznama – tabele »Seznam terjatev do upravnikov s pogodbami na dan 31. 1. 2015«, pri čemer mora prekriti 1., 2., 3., 4. in 6. stolpec.
2. V preostalih delih (to je glede delov dokumenta, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti) se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 21. 11. 2014 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo, v kateri je zahtevala, da ji organ posreduje seznam upravnikov, ki bi po pogodbi o prevzemu terjatev do etažnih lastnikov morali poravnati račune za večstanovanjske stavbe v celoti, vendar tega za tri ali več mesecev niso storili.
Organ je dne 10. 12. 2014, z odločbo št. 01-4000-I-135278/2014, zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da vsaka od pogodb o poslovnem sodelovanju, ki jo je sklenil s posameznim upravnikom, v 5. členu vsebuje določilo, da so podatki iz pogodbenega razmerja poslovna skrivnost, s čimer je izpolnjen subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena ZGD in podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilka se je v pritožbi z dne 11. 12. 2014 sklicevala na določbe 1.a, 6.a in 4.a člena ZDIJZ in navedla, da je iz dokumentov, ki jih je pridobila, razvidno, da nekateri upravniki dobaviteljem več mesecev niso poravnali tekočih stroškov, kljub temu, da so jim etažni lastniki ves ta čas redno nakazovali sredstva. Etažni lastniki se naj ne bi zavedali, da so kljub rednemu plačevanju pri dobaviteljih zelo zadolženi in da jim v primeru prenehanja upravnika ali njegovega stečaja grozi ponovno plačevanje že plačanih računov, v skrajnem primeru pa tudi prenehanje zagotavljanja javnih storitev. Etažni lastniki imajo po mnenju prosilke interes in pravico vedeti, da stroški, ki so jih že plačali, pri dobavitelju niso poravnani, javno podjetje, ki opravlja javno službo, pa je dolžno optimizirati poslovanje. Mogoče naj bi bilo tudi, da bodo morali nastali dolg poravnati davkoplačevalci in zato podatki o upravnikih, ki tri ali več mesecev niso poravnali stroškov in so s tem prekršili pogodbene obveznosti, ne morejo biti predmet poslovne skrivnosti.
Uradna oseba IP je dne 18. 2. 2015 v prostorih organa opravila t. i. ogled in camera (po določbah 11. člena ZInfP), v okviru katerega je prevzela seznam terjatev do upravnikov s pogodbami na dan 31. 1. 2015 in organu naložila, da na naslov IP po pošti pošlje 9 pogodb o poslovnem sodelovanju, ki jih je organ poslal v postavljenem roku.
Pritožba je delno utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, in da zahtevani seznam, ki ga je IP prevzel na ogledu in camera (seznam terjatev do upravnikov s pogodbami na dan 31. 1. 2015; v nadaljevanju: seznam upravnikov), predstavlja informacijo javnega značaja. Sporno je, ali je organ pravilno uporabil določbo 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema poslovne skrivnosti) in ali bi moral v primeru, da je pravilno uporabil to določbo, uporabiti še določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ (osnovni podatki o pravnih poslih iz 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ) oziroma tretji odstavek 6. člena ZDIJZ (»izjeme od izjem«) ali drugi odstavek 6. člena ZDIJZ (test interesa javnosti).
Z vpogledom v vsako od pogodb, sklenjenih z 9 upravniki s seznama, glede katerih obstaja terjatev organa, zapadla pred 3 ali več meseci, se je IP prepričal, da navedbe organa iz odločbe v celoti držijo in se nanje v celoti sklicuje – vsaka od sklenjenih pogodb je namreč pravilno označena kot poslovna skrivnost, kar se nanaša tudi na druge podatke, ki izvirajo iz posameznega poslovnega razmerja med organom in posameznim upravnikom, torej tudi seznam upravnikov izpolnjuje subjektivne kriterije za obstoj poslovne skrivnosti in je organ pravilno uporabil določbo 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP je zato v nadaljevanju presojal, ali bi moral organ uporabiti še določbe ZDIJZ, ki nalagajo razkritje zahtevane informacije javnega značaja kljub obstoju izjeme poslovne skrivnosti. ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki o zapadlih terjatvah, ki se nanašajo na plačilo storitev zagotavljanja gospodarske javne službe in jih pogodbeno dogovorjeni plačnik (upravnik) ni poravnal tri mesece ali več, pomenijo podatke o porabi javnih sredstev.
Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je IP pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZRacS-1) in že večkrat ugotovil, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi od končnih uporabnikov (glej na primer odločbo IP št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012). V konkretnem primeru pa niti ni sporno, da gre za sredstva, ki jih organ pridobiva v okviru izvajanja javne službe, ne glede na to, da se je organ s posebno pogodbo s posameznim upravnikom dogovoril, da ta prevzame plačilo terjatev, ki jih ima organ iz naslova izvajanja javne službe do končnih uporabnikov.
Porabo javnih sredstev je treba razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. Razpolaganje z javnimi sredstvi pomeni tudi opustitev pridobitve, če za pridobitev javnih sredstev obstaja pravna podlaga. Tako je treba tudi terjatve, ki jih ima organ iz naslova izvajanja javne službe, šteti za porabo javnih sredstev. Pri podatku o tem, da organ javnih sredstev, ki bi jih iz tega naslova lahko pridobil oziroma bi jih celo moral pridobiti, ne pridobi, gre prav tako za podatek o porabi javnih sredstev – po učinku na višino javnih sredstev namreč ni nobene razlike, med tem, da je organ terjatve unovčil in sredstva porabil za drug namen (pri čemer se ZDIJZ ne ukvarja z vprašanjem, za kaj je javna sredstva porabil in ali je bila takšna poraba upravičena, smotrna ali gospodarna), in tem, da organ terjatev sploh (še) ni unovčil (pri čemer se ZDIJZ prav tako ne ukvarja z vprašanjem, ali je takšno ravnanje organa upravičeno, smotrno ali gospodarno). Bistveno je, da so terjatve, ki predstavljajo javna sredstva, nastale in organ z njimi razpolaga na kakršenkoli način, ki po svoji vsebini vpliva na višino javnih sredstev (ne glede na to, ali gre za »naknadno« zmanjšanje (porabo v dobesednem pomenu), ali za to, da se sredstva niso povečala, pa bi se lahko oziroma bi se morala). Ali gre za porabo javnih sredstev je namreč pravno in ne dejansko ali ekonomsko vprašanje. Podatki o višini terjatev, nastalih iz naslova izvajanja javne službe, ki niso bile plačane, po presoji IP pomenijo porabo javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Seznam upravnikov, ki ga je zahtevala prosilka, očitno obstaja in organ z njim razpolaga (ker ga je v pritožbenem postopku posredoval IP), vendar izpolnjuje kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Ne glede na to pa je organ ravnal napačno, ker pri presoji ni uporabil določbe 1. al. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in prosilki ni vseeno omogočil dostopa do podatkov iz tega seznama, ki pomenijo porabo javnih sredstev. Seznam oziroma tabela vsebuje 7 rubrik (stolpcev): 1. šifra , 2. partner, 3. nezapadlo, 4. zapadlo do 3 mesece, 5. zapadlo nad 3 mesece, 6. skupna vsota ter 7. od tega toženo. IP se je z vpogledom v seznam upravnikov in na podlagi zgornjih argumentov prepričal, da naslednji podatki oziroma stolpci iz seznama predstavljajo porabo javnih sredstev: skupna višina zapadlih terjatev (šesti stolpec »skupna vsota«), višina terjatev, ki so zapadle več kot tri mesece (peti stolpec »zapadlo nad 3 mesece«) ter sedmi stolpec »od tega toženo«. Preostali stolpci iz seznama ne pomenijo porabe javnih sredstev, ker ne povedo nič o razpolaganju z javnimi sredstvi – terjatvami, nastalimi iz izvajanja javne službe. Gre za podatke, ki izhajajo iz posameznih pogodb o poslovnem sodelovanju med organom in posameznim upravnikom, ki v zvezi s samim nastankom terjatev iz naslova izvajanja javne službe ne vplivajo na porabo javnih sredstev. Podatki o tem, kateri upravniki kot pogodbeni prevzemniki plačila terjatev teh niso poplačali, niso nič bolj povezani s porabo javnih sredstev, kot bi bili s porabo javnih sredstev povezani podatki o tem, katere fizične ali pravne osebe, ki so končni uporabniki storitev javne službe, ki jo izvaja organ, niso plačali zapadlih terjatev iz tega naslova. Z vidika organa in ZDIJZ porabo javnih sredstev iz naslova izvajanja javne službe pomeni predvsem nastanek terjatve in njena izterjava (torej dejstvo, ali je organ terjatve izterjal in katera dejanja za njihovo izterjavo je opravil). Podatek o tem, kdo zapadlih terjatev ni plačal (kdo je končni uporabnik oziroma, še več, kdo je za končnega uporabnika prevzel obveznost neposrednega plačila izvajalcu javne službe), pa presega pojem porabe javnih sredstev z vidika organa in dometa ZDIJZ. Ker je podatke na seznamu, ki ne pomenijo porabe javnih sredstev, v skladu s 7. členom ZDIJZ in Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) s prekritjem mogoče enostavno izločiti iz dokumenta, prosilki pa omogočiti dostop do preostalih delov dokumenta (t. i. institut delnega dostopa), je IP odločil, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.
IP v zvezi z razkritjem celotnega seznama (vključno glede nazivov upravnikov) ni izvajal t. i. testa interesa javnosti, ki je opredeljen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ (dostop do informacije javnega značaja se, ne glede na določbo 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije). Prosilka se je v pritožbi namreč sklicevala zgolj na interes etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb, katerih upravniki utegnejo biti na zahtevanem seznamu, širši javni interes pa je utemeljevala na dolžnosti izvajalca javne službe, da optimizira svoje poslovanje. Interesu javnosti, da se seznani s prakso organa glede upravljanja terjatev, ki izhajajo iz izvajanja javne službe, je zadoščeno že z razkritjem podatkov o višini terjatev, trajanju zamude in ukrepov, ki jih organ izvaja za izterjavo, medtem ko je parcialnemu zasebnemu interesu etažnih lastnikov na informacijah o upravniku večstanovanjske stavbe, v kateri so oni etažni lastniki, zadoščeno na drugih pravnih podlagah (zlasti Stanovanjski zakon (SZ-1) in po splošnih predpisih s področja civilnega prava (tudi pogodba o upravljanju, ki so jo sklenili z upravnikom). Javnega interesa na razkritju konkretnih upravnikov z zahtevanega seznama, IP ni zaznal. O domnevnem pojavu nezavednega prezadolževanja etažnih lastnikov v razmerju do organa zaradi neizpolnjevanja upravnikovih obveznosti, lahko prosilka obvešča javnost tudi brez razkrivanja podatkov o tem, kateri konkretni upravniki so neplačniki. Zainteresirani etažni lastniki lahko potem na drugih pravnih podlagah preverijo, ali je upravnik njihove večstanovanjske stavbe med neplačniki.
IP tudi ne more slediti trditvam prosilke, da bi ji moral organ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava seznam razkriti na podlagi 6.a ZDIJZ. V skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ne glede na obstoj izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:
- podatek o vrsti posla;
- pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja,
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datumu in trajanju posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
Pravni posli iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ so tisti, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugi pravni posli, s katerimi se dosega enak učinek. Ne glede na to, da zahtevani seznam upravnikov sicer izvira iz dela poslovanja organa, ki se nanaša na izvajanje javne službe, IP vseeno pojasnjuje, da stvarno premoženje predstavljajo premičnine in nepremičnine, ne pa tudi terjatve, ki pomenijo premoženjske pravice. Poleg tega dejstvo, da organu nastane terjatev, ali dejstvo, da terjatev ni poplačana, nista pravna posla, ki bi kakorkoli pomenila njegov izdatek za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb ali drugih pogodb, s katerimi se dosega enak učinek, kot tudi pravni posli (pogodbe), na podlagi katerih organ pridobi terjatve oziroma iz katerih terjatve izhajajo, ne pomenijo pravnih poslov za zgoraj navedene izdatke, zato so navedbe prosilke v tem delu neutemeljene.
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je organ v delu, ki se nanaša na 5. in 7. stolpec zahtevanega seznama, ravnal napačno, ker ni uporabil določbe 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ, in je pritožba prosilke v tem delu utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v teh delih odločbo organa odpravil in sam odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalih delih (to je glede 1. do vključno 4. in 6. stolpca seznama) je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- UPB5; v nadaljevanju: ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka