Prosilec - DSO Ljubljana Bežigrad
+ -Številka: 090-25/2015
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval fotokopije seje Sveta organa, pogodbo o pravnem zastopanju, ki jo ima organ sklenjeno z odvetnikom in vse odredbe za plačilo tega odvetnika. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj naj bi le-ta zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, saj je v sorodstveni povezavi z osebo, s katero je organ v sporu. IP je v postopku ugotovil, da pravica prosilca v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb, zato prosilec v predmetni zadevi ni prekoračil pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaja in njegovega ravnanja ni mogoče šteti za njeno zlorabo. Zavrnitev zahteve prosilca, na podlagi določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ, je bila zato neutemeljena. IP je ugotovil, da organ z dokumenti razpolaga, ter organu naložil, da jih ustrezno anonimizirane (brez varovanih osebnih podatkov) posreduje prosilcu.ODLOČBA:Številka: 090-25/2015/8
Datum: 29. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad, Komanova 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2014-2 z dne 22. 12. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 5. 1. 2015 se delno ugodi in odločba Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad št. 090-1/2014-2 z dne 22. 12. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati:
1. Fotokopijo zapisnika 6. redne seje Sveta Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad št. 9000-3/2014-3 z dne 8. 8. 2014, tako, da v dokumentu prekrije imena in priimke odsotnih vabljenih oseb in osebe, ki se je seje udeležila namesto odsotne vabljene osebe, ki so navedene na prvi in na kasnejših straneh zapisnika (točka Ad.6)
2. Fotokopijo pogodbe o zastopanju in pravni pomoči z dne 31. 5. 2012
3. Fotokopijo računa št. 507/2014 z dne 18. 9. 2014,
4. Fotokopijo računa št. 197/2012 z dne 4. 3. 2013,
5. Fotokopijo računa št. 754/2013 in priloge z dne 7. 11. 2013, tako, da v prilogi »Specifikacija opravljenih storitev« prekrije vsa imena in priimke, navedene v stolpcu »nasprotna stranka«
6. Fotokopijo računa št. 614/2013 z dne 27. 9. 2013, tako, da v dokumentu prekrije ime in priimek osebe, na katero se nanašajo opravljene odvetniške storitve (v četrti vrstici računa)
7. Fotokopijo računa št. 608/2013 z dne 17. 9. 2013, tako, da v dokumentu prekritje ime in priimek osebe, na katero se nanašajo opravljene odvetniške storitve (v drugi in tretji vrstici računa)
2. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 21. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov:
- zapisnika seje Sveta organa, kjer je bila obravnavana in razrešena direktorica …,
- pogodbe oz. pooblastila za zastopanje, s katerim je direktorica organa …, pooblastila za zastopanje odvetnika …,
- vseh odredb za izplačilo oz. drugače glasečih se finančnih instrumentov, s katerimi je direktorica, …, naložila izplačilo odvetniških storitev odvetniku …, iz javnih sredstev.
Organ je dne 22. 12. 2014 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da zahteva prosilca kaže na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, oziroma je očitno, da je zahteva šikanoznega značaja. Zahteva je v očitni zvezi s pravdno zadevo zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice tožeče stranke … in …, zoper organ in Republiko Slovenijo, ki se je začela zaradi nesoglasja med pravdnimi strankami v obdobju direktorovanja …, ki je za zastopanje v tej pravni zadevi pooblastila odvetnika …. Pravdna zadeva še ni zaključena. V očitni zvezi z navedeno pravdno zadevo je prav tako v preteklosti že bila podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja prosilke …, ki je nedvomno povezana s prosilcem v tej zadevi (naslov prebivališča, priimek). Naslovni organ je ugotovil, da navedena dejstva skupaj kažejo na zlorabo pravice za dostop do informacij javnega značaja, zato je skladno s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec je dne 5. 1. 2015 podal pritožbo zoper odločbo št. 090-1/2014-2 z dne 22. 12. 2014 iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedel, da je zahteval fotokopije dokumentov iz stvarne pristojnosti organa, torej iz njihove redne dejavnosti, ki so jih sami ustvarili in so v njihovi posesti. Navaja, da je zahteva v celoti utemeljena, na podlagi legalnega in legitimnega interesa javnosti, ugotoviti za kaj in kako organ, kot posredni proračunski uporabnik, uporablja zahtevana sredstva. V kontekstu interesa javnosti bi torej lahko kdorkoli organu podal vsebinsko enako, oz. analogno zahtevo. Gre namreč za objektivni kriterij, po katerem se presoja utemeljenost nekega podatka, kot informacije javnega značaja. Če zahtevani podatek temu kriteriju ustreza, potem je to de iure informacija javnega značaja in jo ima ex lege pravico dobiti kdorkoli. Torej tudi sam prosilec oz. pritožnik. Pri tem je pravno irelevantno v kakšnem razmerju je do tožeče stranke iz navedene pravdne zadeve. Organ je izvedel povsem napačno ugotovitev dejanskega stanja, kot da bi zahtevani podatki bili v neki povezavi s pravdnim postopkom, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Zapisnik seje je javni dokument, ker so seje Sveta organa javne. Vsi podatki, ki jih je kot prosilec zahteval od organa, so iz področja notranjega delovanja organa. Ti zahtevani podatki, po naravi stvari niso in ne morejo biti del sodnega spisa, ne predstavljajo poslovne skrivnosti, niso davčna tajnosti, niso ostali tajni podatki in niso osebni podatek. So podatek, ki lahko zanima kogarkoli, ker so v direktni vzročni zvezi s trošenjem javnih sredstev javnega socialnovarstvenega zavoda. Te stroške je po mnenju prosilca povzročil organ sam in to po nepotrebnem. Sklicevanje organa na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja je neutemeljeno, saj se ta institut uporablja zgolj izjemoma in izrazito restriktivno, organ pa jo je uporabil brez kakršnekoli pravno-relevantne argumentacije in brez kakršnekoli utemeljitve te »zlorabe«.
Organ je z dopisom št. 75/2015 z dne 23. 1. 2015 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP. Odstopu pritožbe je priložil tudi zahtevano dokumentacijo in kot dokaz k dejstvom, navedenim v odločbi, še dokumente, ki izkazujejo pričetek in potek spora med organom in navedenima tožečima strankama, zaradi omogočanja dostopa (dovozne poti) do njune parcele čez parkirišče organa, ki je v lasti Republike Slovenije in v upravljanju organa. Dokumenti izkazujejo tudi družinska razmerja med solastnicama (tožečima strankama) in prosilcem. Navedeno po mnenju organa kaže na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja ter izvajanje pritiska na organ zaradi navedenega spora. Tudi ena od tožečih strank je v letu 2013 dala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Obe zahtevi sta vezani na direktorico … ter njeno sposobnost in zakonito izvajanje funkcije.
IP je organ z dopisom št. 090-25/2015/2 z dne 27. 1. 2015 pozval za manjkajočo dokumentacijo in z dopisom št. 090-25/2015/6 z dne 24. 4. 2015 za dodatna pojasnila, ali zahtevana informacija po njihovem mnenju predstavlja katero izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter za pojasnila glede funkcij oz. delovnih mest članov seje Sveta in ostalih prisotnih na seji sveta organa z dne 8. 8. 2014.
Organ je v dopisu št. 090-1/2015-8 z dne 4. 5. 2015 navedel, da meni, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja katere izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je tudi navedel funkcije oz. delovna mesta članov Sveta in ostalih prisotnih na seji z dne 7. 8. 2014, pri čemer je navedel, da glede nekaterih oseb ne razpolagajo z natančnejšimi podatki.
Pritožba je delno utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja
IP se je najprej osredotočil na vprašanje ali je prosilec s svojo zahtevo zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. Glede na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Dr. Andrej Berden v članku Zloraba pravice (Pravna praksa, št. 26/00; v nadaljevanju članek Zloraba pravice) navaja, da gre za uporabo oziroma izvrševanje pravice, če dejanje presojamo samo formalno, z vidika samo tistih pravnih norm, ki pravico neposredno določajo – in za zlorabo te formalne pravice oziroma dejansko za protipravno ravnanje, če ga presojamo v luči načela morale in javnega interesa, ki jih je pravo sprejelo kot svoje vrhovno vodilo, oziroma v luči samega načela zlorabe pravic. Pod tem pojmom torej ne moremo razumeti samo zavestne, namerne zlorabe, ampak ga moramo jemati objektivno. Zlorabo pravice je treba označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja klasičnega deliktnega dejanskega stanu. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih titularju pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oziroma državne uprave ali uprave lokalne skupnosti bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje.
Zloraba pravice je torej prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta. Takšno stališče izhaja tudi iz omenjenega članka z naslovom Zloraba pravice, v katerem avtor ugotavlja, da je konflikt pravic treba razlagati široko, ni pa vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Pravi in resnični obseg pravice lahko odkrijemo le, če ugotavljamo njen ekonomski in socialni cilj in primerjamo njen značaj z vrednostnim značajem interesa, ki ga z njenim izvrševanjem prizadenemo. Kot navaja avtor navedenega članka, je zloraba izvrševanje pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom. Vsaka pravica je z njenega socialnega vidika relativna. Prizna se torej spremenljivost vsebine in s tem relativnost pravic. Sodnik določi konkretno vsebino, upoštevajoč generalna načela pravnega reda in zakonsko vsebino pravice v enem od pravnih postopkov. Glede na konkretne okoliščine določi meje in obseg njihovega izvrševanja. Avtor navedenega članka nadaljuje, da ni nujno, da predstavlja zlorabo pravice vedno le posamezno upravičenje, ki iz nje izvira in ki je v nasprotju s kakšnimi »močnejšimi« interesi, temveč lahko predstavlja zlorabo tudi način njenega izvrševanja. Ni dovolj, da je izvrševalec pravice (njen upravičenec) sposoben in da ima pravica pravno veljaven temelj, temveč mora biti njeno izvrševanje v skladu s temeljnimi pravili pravnega reda in pravne politike, ki izhajajo večinoma iz same narave stvari in interesne pogojenosti prava. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu »otežuje njegov položaj«.
Organ navaja, da je v pravdnem sporu z osebo, ki je glede na kraj bivanja in priimek v povezavi s prosilcem v konkretni zadevi ter da je tudi oseba, s katero je v pravdnem sporu, v letu 2013 podala eno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. To skupaj naj bi kazalo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je najprej ugotavljal, ali je v zvezi z vlogo prosilca v tej konkretni zadevi izpolnjen osnovni predpogoj, da lahko govorimo o zlorabi pravice, in sicer, ali je v konkretnem primeru prišlo do konflikta dveh neizključujočih se pravic.
IP poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Ta interes družbe predstavlja socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je treba postaviti na stališče (ki izhaja tudi iz zgoraj omenjenega članka z naslovom Zloraba pravice), da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe prevlado slednji. IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil (in v nadaljevanju pojasnil), da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Pri tem je IP, upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi, presojal odnos med pravico prosilca dostopati do informacij javnega značaja in dolžnostjo ter pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov ter posledično pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih in dejavnostih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da zaradi vloge prosilca z dne 21. 11. 2014 ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih in dejavnostih, ki jih opravlja. Ni namreč mogoče objektivno predvideti, da vloga prosilca do te mere ovirala delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Dejstvo, da so osebe, ki so v neki povezavi s prosilcem, v pravdnem sporu z organom, ne pomeni, da te osebe ne smejo več izvrševati pravice dostopa do informacij javnega značaja. Osebni interesi prosilca, zaradi katerih je vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri presoji upravičenosti do dostopa niso ravno relevantni, saj se v postopkih po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes. V postopku po ZDIJZ tako ni pomembno, kdo je prosilec in za kakšen namen potrebuje zahtevano informacijo, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istega dokumenta, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Status prosilca je zato v konkretnem postopku irelevanten, kot tudi namen, zaradi katerega je želel pridobiti dokumente. Prav tako za konkretni pritožbeni postopek niso relevantne navedbe, da prosilec s svojo zahtevo izvaja pritisk na organ, saj je bila zahteva podana v času trajanja pravdnega postopka. Dolžnost organa je, da v okviru opravljanja svojih nalog prenese tudi morebitne pritiske javnosti in posameznikov, sploh v primeru, da je z njimi v sodnem sporu; pri čemer pa je govoriti o tem, da je vložitev (ene ali dveh) zahtev po ZDIJZ, v času, ko je v teku pravdni postopek, pritisk na organ, pretirano. ZDIJZ predstavlja legitimno pot, ki posamezniku omogoča dostop do dokumentov organa, izbira posameznika, da ta zakon uporabi za pridobitev dokumentov, ki bi lahko njemu, ali nekomu drugemu pomagali v sodnem postopku, pa ne more predstavljati zlorabe pravice, saj prosilec s tem ni obšel zakona ali našel načina, kako organ »prelisičiti« in priti do dokumentov, s katerimi bi organu lahko škodoval. Da dokumenti ne predstavljajo dokumentov, ki bi bili »občutljive narave« ali z razkritjem katerih bi bila organu povzročena določena škoda, zanika tudi sam organ, ki je v dopisu z dne 4. 5. 2015 navedel, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja nobene izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaj po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. IP zaključuje, da ravnanje prosilca v predmetni zadevi ni prekoračilo pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga ni mogoče šteti za njeno zlorabo. V konkretnem primeru je torej zavrnitev zahteve prosilca, na podlagi določbe iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ, neutemeljena.
Predmet zahteve prosilca
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker njegova zahteva predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ob tem IP ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi sploh ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve. Organ tako ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje. Prav tako iz odločbe ni razvidno, ali organ zavrača zahtevo prosilca, ker naj sploh ne bi šlo za informacijo javnega značaja, ali zato, ker je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Prav tako iz odločbe ni razvidno, ali je glede zahtevane informacije podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop. IP je v konkretnem primeru odločil, da bo v skladu z načelom ekonomičnosti, kot ga določa 14. člen ZUP, zadevo rešil sam. Organ je IP namreč posredoval vso dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, prav tako se je tudi opredelil do nje in navedel, da meni, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja nobene izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki.
V konkretnem primeru predstavljajo predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti:
1) zapisnik št. 9000-3/2014-3 z dne 8. 8. 2014,
2) pogodba o zastopanju in pravni pomoči z dne 31. 5. 2012,
3) račun št. 507/2014 z dne 18. 9. 2014, račun št. 754/2013 z dne 7. 11. 2013 s prilogo, račun št. 614/2013 z dne 27. 9. 2013, račun št. 608/2013 z dne 17. 9. 2013 in račun št. 197/2012 z dne 4. 3. 2013
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki, za katere ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje.
Glede izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ oz. da je podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjem v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ.
IP je ugotovil, da zapisnik št. 9000-3/2014-3 z dne 8. 8. 2014 vsebuje imena in priimke prisotnih in odsotnih članov Sveta organa, imena in priimke prisotnih in odsotnih vabljenih oseb na sejo Sveta organa, ime in priimek zapisnikarice ter imeni in priimka nekdanjega direktorja in nekdanje pomočnice direktorja. IP ugotavlja, da je Svet Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad organ Doma, slednji pa je pravnoorganizacijsko javni zavod. Oseba, ki je izvoljena v organ javnega zavoda, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki izhaja iz transparentnega delovanja organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju pristojnosti sveta organa. To izhaja tudi iz same strukture Sveta organa, saj je od 11 članov šest predstavnikov ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, en predstavnik oskrbovancev, en predstavnik invalidskih organizacij, ki predstavlja večino v oddelku invalidov in en predstavnik lokalne skupnosti (19. člen Statuta organa). Iz 18. člena Statuta organa, kot tudi iz 15. člena Poslovnika o delu Sveta organa, izhaja, da so seje Sveta javne. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da imena in priimki prisotnih in odsotnih članov Sveta organa ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in jih je v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti.
IP je v nadaljevanju ugotovil, da imena in priimki prisotnih vabljenih oseb in zapisnikarice ter nekdanjega direktorja in nekdanje pomočnice direktorja ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj gre za javne uslužbenke oz. funkcionarje in torej obstaja ustrezna zakonska podlaga za razkritje njihovih osebnih podatkov. 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. IP ugotavlja, da področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja že sam ZDIJZ, ki v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedene podatke je torej v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti. Slednje pa ne velja za imena in priimke odsotnih vabljenih oseb (in osebe, ki je nadomeščala odsotno vabljeno osebo), saj iz zapisnika in pojasnil organa ne izhaja, da bi šlo za javne uslužbence ali funkcionarje, zaradi česar IP ni seznanjen z zakonsko podlago, ki bi dopuščala razkritje njihovih osebnih podatkov v konkretnem zapisniku.
IP je ugotovil, da pogodba o zastopanju in pravni pomoči z dne 31. 5. 2012 vsebuje imeni in priimka direktorice organa in odvetnika. IP ugotavlja, da noben izmed navedenih podatkov ne predstavlja varovanih osebnih podatkov, saj gre za osebne podatke javnega funkcionarja, ki, kot navedeno zgoraj, ne more pričakovati varstva zasebnosti v tistem delu, ki se nanaša na njegovo opravljanje javne funkcije, kamor podpis pogodbe v imenu organa nedvomno sodi. Prav tako pa varstva osebnih podatkov ne more pričakovati odvetnik, saj se odvetnik v konkretni pogodbi ne nahaja kot posameznik, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot tak pa ni upravičen do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, odvetnik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe. Glede na to, da je narava dokumenta zastopanje in nudenje pravne pomoči organu, slednje pa predstavlja porabo javnih sredstev, je potrebno ponovno opozoriti tudi na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, ne glede na izjeme iz prvega odstavka (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ki pa v konkretnem primeru niso izkazane).
IP je nazadnje obravnaval račune, ki jih je pooblaščeni odvetnik izstavil organu in ugotovil, da računa št. 197/2012 z dne 4. 3. 2013 in račun št. 507/2014 z dne 18. 9. 2014 ne vsebujeta varovanih osebnih podatkov, zato ju je dovoljeno posredovati prosilcu v celoti, medtem ko preostali računi (št. 754/2013 z dne 7. 11. 2013, št. 614/2013 z dne 27. 9. 2013 in št. 608/2013 z dne 17. 9. 2013) vsebujejo varovane osebne podatke (imena in priimke nasprotnih strank), za katera pa ne obstaja zakonska podlaga za razkritje in jih je treba pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati.
Sklepno
Skladno z navedenimi izhodišči IP ugotavlja, da kot varovani osebni podatki (tj. podatki, ki jih ni dopustno razkriti javnosti) nastopajo imena in/ali priimki:
- odsotnih vabljenih oseb, navedenih v zapisniku 6. redne seje Sveta organa z dne 8. 8. 2014,
- osebe, ki je nadomeščala eno od odsotnih vabljenih oseb, navedene v zapisniku seje Sveta organa z dne 8. 8. 2014
- oseb, ki so kot nasprotne stranke navedene v računih oz. v prilogi računu, št. 754/2013 z dne 7. 11. 2013, 614/2013 z dne 27. 9. 2013 in 608/2013 z dne 17. 9. 2013.
Kot nevarovani osebni podatki (tj. podatki, ki jih je dopustno in potrebno razkriti) nastopajo imena in/ali priimki:
- odvetnika, ki je naveden v Pogodbi o zastopanju in pravni pomoči in na izdanih računih
- prisotnih in odsotnih članov Sveta organa, navedenih v zapisniku 6. redne seje Sveta organa z dne 8. 8. 2014
- prisotnih vabljenih oseb, zapisnikarice, nekdanjega direktorja in nekdanje pomočnice direktorja, navedenih v zapisniku 6. redne seje Sveta organa z dne 8. 8. 2014.
ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.
IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa z dne 22. 12.2014 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka