Prosilec - Sodni svet
+ -Številka: 090-24/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vpogled in posredovanje dokumentov, ki izkazuje aktivnosti sodnih organov zaradi kaznivih dejanj, ki jih prosilec očita dvema sodnicama ter večjega števila ocen sodniške službe in zapisnikov o posvetovanju in glasovanju. Organ je zahtevi prosilca z odločbo delno ugodil, in sicer tako, da mu je dokumente posredoval, v preostalem delu, v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke in v delu v katerem sodijo dokumenti v delovno področje drugih organov, pa je zahtevo prosilca zavrnil. IP je pritožbi prosilca ugodil, odpravil izpodbijano odločbo in vrnil zadevo v ponovni postopek. V ponovnem postopku je prosilec dopolnil zahtevo. Organ je zahtevi prosilca z odločbo delno ugodil. Zahtevo je v delu, ki se nanaša na delovno področje drugih organov in organ z dokumenti ne razpolaga, odstopil pristojnim organom. V preostalem delu je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov in zaradi izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je pritožbo prosilca zavrnil. Organ je pri odstopu dela zahteve ravnal v skladu z 20. čl. ZDIJZ, pri presoji ocen sodniške službe in ostale dokumentacije je odločil v skladu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ je pravilno zavrnil zahtevo v delu v katerem z dokumentom ne razpolaga in je ravnal pravilno, ko je ob vpogledu v dokumentacijo prosilcu omogočil (le) delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 090-24/2015/3
Datum: 11. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 12. 12. 2014, št. 2/14-133, Sodnega sveta, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Organ je dne 20. 3. 2014 prejel zahtevo prosilca in dne 15. 5. 2014 še dopolnitev te zahteve. Prosilec je zahteval vpogled in fotokopije (po vpogledu) listin, ki izkazujejo in se nanašajo na:
I. celovito delo sodišč in obravnavano organa po Zakonu o sodiščih oz. po Sodnem redu, od predloga Državnemu zboru za imenovanje na sodniško funkcijo do nadzora dela sodnic … in …
II. razpisane in preklicane obravnave sodnice …
III. predodelitev kazenske zadeve sodnici …
IV. predodelitev vseh drugih kazenskih zadev v obdobju predodelitve sodnici … s strani sodne uprave
V. disciplinske postopke, ukrepe, premestitve, razrešitve za celotno obdobje dela sodnic … in …
VI. delo sodne uprave v pravdnem postopku III P 3083/2010 in kazenskem postopku IV K 85253/2010 za določena časovna obdobja (1. v času poteka sodnih aktivnosti sodnic; 2. v obdobju seznanitve sodne uprave in pooblaščenke z ravnanji sodnic že v času tekočih pravdnih zadev in kazenske zadeve; 3. v obdobju po uradnih zaznamkih policistov in poročilih policije na ODT v navedeni pravdni in kazenski zadevi), ki izkazujejo delo, obravnave, ocene in vzroke preklicane obravnave, vzroke premestitev, čas premestitve, izvedene ukrepe za sodnico … ob opravljanju sodniške službe v času opravljanja sodniške funkcije na kazenskem oddelku v zadnjem letu pred premestitvijo na pravdni oddelek sodišča, v času tekoče pravdne zadeve, motenjske tožbe od 2010, v času seznanitve sodne uprave glede tekoče pravde z ravnanji sodnice … ter v obdobju obravnave s strani policije, do odstavitve.
VII. ocene višjih sodnikov …, … in …
VIII. listine, ki izkazujejo, kako so glasovali višji sodniki v zadevi sodbe Višjega sodišča I Cp 1077/2013
IX. katerekoli sprožene postopke po uradni dolžnosti na Višjem sodišču v Ljubljani oz. pri organu v zvezi s sodnico … in v zvezi z odločitvami sodne uprave o navedenih višjih sodnikih
X. delo, obravnave, ocene, vzroke premestitev, čas premestitve, izvedene ukrepe za sodnico … ob opravljanju sodniške službe v času opravljanja sodniške funkcije na kazenskem oddelku v zadnjem letu pred premestitvijo na pravdni oddelek sodišča, v času tekoče navedene kazenske zadeve, v času seznanitve sodne uprave z ravnanji sodnice … v tekoči kazenski zadevi, v obdobju obravnave s strani policije, do premestitve na pravdni oddelek.
XI. ocene višjih sodnikov …, … in …
XII. listine, ki izkazujejo, kako so glasovali višji sodniki v zadevi II Kp 85253/2010
XIII. katerekoli sprožene postopke po uradni dolžnosti na Višjem sodišču v Ljubljani oz. pri organu v zvezi s sodnico … in v zvezi z odločitvami sodne uprave in navedenih višjih sodnikov.
Organ je zahtevi prosilca, z odločbo št. 2/14-61, z dne 27. 6. 2014, delno ugodil. V izreku odločbe je navedel, da se zahtevi prosilca za dostop do prepisov predlogov za izvolitev … in … v sodniško funkcijo delno ugodi na način, da se prosilcu dostavi zahtevani dokument, vendar se iz njega izloči varovane osebne podatke. Zahtevo prosilca je zavrnil v delu, ki se nanaša na dokumente, ki predstavljajo poslovanje Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Zavrnilni del je oprl na izjemo varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), na dejstvo, da je utemeljenost določenih točk zahteve že obravnaval in na dejstvo, da določena dokumentacija predstavlja poslovanje sodne uprave Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Po določbah Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami) poslovanje v zadevah sodne uprave in v posameznih vrstah zadev ni v pristojnosti organa, pač pa v pristojnosti sodišč. Vsi dokumenti, ki sta jih pri svojem poslovanju v posameznih vrstah zadev in vodenju sodne uprave izdali navedeni sodišči, tako ne izvirajo iz delovnega področja organa in slednji z njimi tudi ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 21. 7. 2014, navedel, da vlaga pritožbo zoper celotno odločbo, še posebej zato, ker mu organ ni omogočil vpogleda v originalne listine. Nadalje je navedel, da:
- pod tč. I. in II. organ ne navaja, na katere listine se nanaša delna ugoditev in je izrek nejasen, nedefiniran, v nasprotju z II. tč. in v nasprotju z obrazložitvijo,
- v obrazložitvi je organ določno navedel, s katerimi dokumenti razpolaga, vendar nato ni omogočil vpogleda v vse originalne listine in ni posredoval fotokopij vseh originalnih listin,
- delna ugoditev je nepopolna, nesmiselna, nepravilna in v nasprotju z obrazložitvijo,
- organ ni odločil v skladu z zahtevo prosilca, tj. da se mu omogoči vpogled v vso originalno dokumentacijo (in fotokopije ob vpogledu), ki se nanaša na celovito delo organa od predloga oz. prijave na mesto sodnika, predloga Državnemu zboru za opravljanje sodniške funkcije, premestitev, predlogov za premestitev, vzrokov za premestitev, ukrepov, obravnave, razrešitev s funkcije sodnika itn. za sodnici … in …, posebej v zadevah III P 3083/2010 in v kazenski zadevi IV K 85353/2010,
- kopije listin z dne 31. 5. 2007, dne 16. 5. 2013 in dne 26. 1. 2012 so prilagojene, ker manjkajo odstavki in ne vsebujejo zatemnjenih delov, ki se nanašajo na osebne podatke,
- organ ni odločil, ni omogočil vpogleda, niti ni posredoval listin, ki so nastale ali jih je prejel od drugega organa ali izdelal v sodelovanju z drugim organom, predvsem od sodne uprave, Vrhovnega oz. Višjega sodišča, okrajnega in okrožnega sodišča ter sodnic … in …,
- organ nejasno in neutemeljeno navaja, da je utemeljenost zahteve o prenehanju sodniške funkcije sodnice … št. 2/13-190 z dne 16. 5. 2013 že obravnaval, ni pa konkretiziral vsebine obravnave in relevantnih listin in ni odločal in o odločitvi kakorkoli seznanil prosilca.
V nadaljevanju je prosilec navedel, da mu ni omogočen vpogled v originalne listine in mu niso posredovane fotokopije listin personalnega sveta Okrožnega sodišča iz leta 2007, ocene podpredsednice Delovnega in socialnega sodišča, Pd vpisniki, listine, na podlagi katerih je bila postavljena na mesto sodnice v letu 2004, listine sodnice …, poslane Sodnemu svetu, listine personalnega sveta Višjega sodišča in listine ter sklepi personalnega sveta Vrhovnega sodišča, mnenja vodje pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani, pritožbene listine sodnice …, poročilo o službenem nadzoru o delu sodnice …, ocene Sodnega sveta, listine, ki izkazujejo podlago premestitve, predlogov, ocene iz Delovnega in socialnega sodišča, kazenskega in pravdnega oddelka Okrajnega oz. Okrožnega sodišča, listine vzrokov premestitve ali prijav z enega na drugo sodišče v zadevah razrešitve in premestitev iz delovnega na okrajno oz. tri različne oddelke sodišča v zadevi sodnice …. Prosilec je navedel tudi, da mu ni omogočen vpogled v originale listine in mu niso posredovane fotokopije listin na razpisana sodniška mesta na okrajnem sodišču od prvega nastopa sodnice … na kazenskem oddelku sodišča (pred letom 2012), mnenja predsednice okrajnega sodišča o dokončnem delu ob prijavi na razpis glede na njeno delo na kazenskem oddelku, ocene dela sodne uprave na kazenskem oddelku in glede na obravnavo s strani policije, pred premestitvijo na pravdni oddelek v letu 2012 in nasploh, listine in predlogi sodne uprave in organa(ov) od prvega dne nastopa sodniške službe, opravljanja dela na kazenskem oddelku, vzrok in nato ob premestitvi na pravdni oddelek, ocen dela in ukrepov v zadevi sodnice …
IP je z odločbo št. 090-1812014/2, z dne 7. 11. 2014, pritožbi prosilca ugodil in odločbo organa št. 2/14-61, z dne 27. 6. 2014, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ namreč ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet njegove presoje, niti dokumentov ni natančno proučil z vidika izjem od prostega dostopa (organ je zgolj na splošno zatrjeval izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ). V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Zato mora organ najprej pozvati prosilca na dopolnitev zahteve in mu pri tem nuditi konkretno pomoč. Glede tistih dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga in se nanašajo na delovno področje drugega organa, je organ dolžan zahtevo prosilca v tem delu odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti prosilca (20. čl. ZDIJZ). Če organ ugotovi, da zahtevana informacija javnega značaja sploh ne obstaja, mora v tem delu zahtevo prosilca zavrniti z odločbo (2. odst. 22. čl. ZDIJZ), pri čemer mora tako v obrazložitvi kot v izreku določno opredeliti, na kateri del zahteve se nanaša ta del odločitve organa. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti, s katerimi razpolaga, vsebujejo kakšno od izjem iz 6. čl. ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme. V skladu z 2. odst. 27. čl. ZDIJZ ima prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato je organ v ponovljenem postopku dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije v obliki, ki jo je ta navedel v zahtevi.
Prosilec je dne 24. 10. 2014 na organ naslovil dopis, s katerim je ponovno zahteval iste dokumente, kot v zahtevi podani dne 20. 3. 2014 in dopolnjeni dne 15. 5. 2014. Organ je prosilčev dopis obravnaval v skladu s 1. odst. 133. čl. ZUP (razširitev zahtevka).
Organ je prosilca z dopisoma št. 6/14-40 in 6/14-41, z dne 20. 11. 2014 povabil, naj se osebno oglasi pri organu in ga pozval k dopolnitvi zahteve. Prosilec se je vabilu odzval in zahtevo dopolnil ustno na zapisnik dne 26. 11. 2014. Ob upoštevanju ustne dopolnitve, zahteva prosilec dostop do sledečih dokumentov:
I. Listine, ki se nanašajo na sodnico …;
- prijava sodnice na razpis za sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani z vsemi prilogami,
- mnenje predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, podano v razpisnem postopku, z vsemi prilogami,
- zapisnik seje organa o izbiri in podaji predloga Državnemu zboru RS za izvolitev … v sodniško funkcijo,
- predlog Državnemu zboru RS o izvolitvi v sodniško funkcijo,
- zapisnike drugih sej organa, na katerih se je odločalo o …, z vsemi prilogami ter sprejetimi ukrepi (predlog za uvedbo službenega nadzora, predlog za uvedbo disciplinskega postopka),
- dokumente, ki se nanašajo na zaposlitev … oz. izkazujejo upravičenost njene zaposlitve na kateremkoli delovnem mestu na sodišču pred opravljanjem sodniške funkcije,
- vse ocene sodniške službe … ter listine, ki so osnova za izdajo le teh.
II. Listine, ki se nanašajo na sodnico …;
- vse dokumente, ki izkazujejo upravičenost zaposlitve … na kateremkoli delovnem mestu na sodišču pred opravljanjem sodniške funkcije (najmanj od leta 2004 dalje),
- mnenje Personalnega sveta Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su P1/2007, z dne 16. 4. 2007,
- prijava sodnice na razpis za sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani z vsemi prilogami,
- zapisnik seje organa, z dne 31. 5. 2007, ki se nanaša na …, z vsemi prilogami na katerih je temeljil izbor,
- predlog Državnemu zboru RS o izvolitvi v sodniško funkcijo,
- zapisniki drugih sej organa, na katerih se je odločalo o …, z vsemi prilogami ter sprejetimi ukrepi (predlog za uvedbo službenega nadzora, predlog za uvedbo disciplinskega postopka,
- poročilo o službenem nadzoru …, z dne 15. 10. 2012, z vsemi listinami, na podlagi katerih je bil nadzor opravljen,
- odločba o prenehanju sodniške službe … z vsemi prilogami,
- razgovor predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani z …, z dne 2. 3. 2011,
- predlog predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani za izdelavo ocene sodniške službe …, z dne 18. 4. 2011 in 15. 6. 2011,
- mnenje vodje pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi s predlogom, z dne 6. 6. 2011, ter dopolnitev, z dne 23. 8. 2011,
- ocena sodniške službe z dne 16. 11. 2012,
- pritožba … zoper oceno sodniške službe,
- sklep personalnega sveta Vrhovnega sodišča, z dne 11. 2. 2013,
- izjava … z dne 9. 5. 2013.
III. Listine, ki zajemajo delo sodne uprave in se nanašajo na delo sodnic … in … na Okrajnem sodišču v Ljubljani;
- dokumenti, ki se nanašajo na razpisane in preklicane obravnave sodnice …, predodelitev kazenske zadeve sodnici …, predodelitev vseh drugih kazenskih zadev v obdobju predodelitve sodnici … s strani sodne uprave, ukrepov, premestitev, razrešitev za celotno obdobje dela sodnic … in …,
- dokumenti, ki se nanašajo na delo sodne uprave v pravdnem postopku III P 3083/2010 oz. kazenskem postopku IV 85253/2010 za časovno obdobje 1. v času poteka sodnih aktivnosti sodnic, 2. V obdobju seznanitve sodne uprave in IP z ravnanji sodnic že v času tekočih pravdnih zadev in kazenske zadeve, 3. V obdobju po uradnih zaznamkih policistov in poročilih policije na ODT v navedeni pravdni in kazenski zadevi. Ti dokumenti izkazujejo delo, obravnave, ocene, vzroke preklicanih obravnav, vzroke premestitev, čas premestitve, izvedene ukrepe za sodnico … in sodnico … ob opravljanju sodniške službe v času opravljanja sodniške funkcije na kazenskem oddelku v zadnjem letu pred premestitvijo na pravdni oddelek sodišča, v času tekoče pravdne zadeve motenjske tožbe od 2010, v času seznanitve sodne uprave glede tekoče pravde z ravnanji sodnice …, ter v obdobju obravnave s strani policije, do odstavitve;
- dokumenti, ki izkazujejo podelitev mandata sodnici … za njeno poslovanje v sodnih postopkih.
IV. Listine, ki se nanašajo na delo višjih in vrhovnih sodnikov ter sodnega osebja;
- ocene sodniške službe višjih sodnikov …, … in …,
- glasovanje sodnikov v zadevi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1077/2013,
- listine, nastale ob sproženih postopkih po uradni dolžnosti na Višjem sodišču v Ljubljani oz. organu o navedenih višjih sodnikih v zvezi z odločitvami sodne uprave,
- ocene sodniške službe višjih sodnikov …, … in …,
- ocene sodniške službe višjih sodnikov …, … in …,
- glasovanje sodnikov v zadevi Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 85253/2010,
- ocene vrhovnih sodnikov …, …, …, … in …,
- glasovanje sodnikov v zadevi Vrhovnega sodišča RSI Ips 85253/2010,
- ocene sodne osebe … ter sodnic … in … od leta 1999 dalje,
- ocene sodnice … od leta 1999 dalje,
- listine, ki izkazujejo dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča RS v zvezi z vlogami z dne 2. 4. 2014, ki se nanašajo na nezakonito ravnanje …,
- vse listine, ki so osnova za izdajo zahtevanih ocen sodniških služb.
V. Listine, ki izkazujejo vsa dejanja in ukrepe organa do sodnic in sodnega osebja;
- dokumenti, s katerimi je sodišče obvestilo organ o kršitvah sodišča in sodnic … in … pri vodenju sodnih postopkov,
- dokumenti, ki izkazujejo ukrepanje organa zoper sodnice …, …, … in … ter sodno osebo …, glede na dejstvo, da naj bi bil organ seznanjen s strani ministrov in resornega ministrstva za pravosodje, notranje zadeve in javno upravo, državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča RS in Vrhovnega državnega tožilstva z nepravilnostmi le-teh.
Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. 2/14-133, z dne 12. 12. 2014, delno ugodil. Organ je zahtevo za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje drugih organov in organ z njimi ne razpolaga, odstopil pristojnim organom. In sicer je v skladu z 20. čl. ZDIJZ odstopil v pristojno reševanje:
- Ustavnemu sodišču Republike Slovenije zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na zaposlitev … pred izvolitvijo v sodniško funkcijo,
- Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na zaposlitev … pred izvolitvijo v sodniško funkcijo, na dejanja in ukrepe Vrhovnega sodišča RS zoper ravnanja … in dokumentacije, ki se nanaša na izid glasovanja vrhovnih sodnikov v posamezni zadevi na Vrhovnem sodišču v Ljubljani (I Ips 85253/2010),
- Višjemu sodišču v Ljubljani zahtevo za posredovanje dokumentacije, na podlagi katere je bil opravljen službeni nadzor nad delom …, dokumentacije, ki se nanaša na izid glasovanja višjih sodnikov v posameznih zadevah na Višjem sodišču v Ljubljani (I Cp 1077/2013, II Kp 85253/2010) in dokumentov, ki izkazujejo ravnanja sodne uprave Višjega sodišča v Ljubljani zoper višje sodnike …, … in …, …, … in …,
- Personalnemu svetu Vrhovnega sodišča RS zahtevo za posredovanje ocene sodniške službe višjih sodnikov …, …, …, …, …, …, …, … in … ter vrhovnih sodnikov …, …, …, … in … ter celotne dokumentacije, na podlagi katere so bile vse zahtevane ocene izdelane,
- Personalnemu svetu Višjega sodišča v Ljubljani zahtevo za posredovanje ocene sodniške službe … ter celotne dokumentacije, na podlagi katere je bila izdelana, pritožbe … zoper oceno sodniške službe, št. Su 44-1/2011-925 z dne 16. 11. 2012 in ocene sodniške službe okrajnih oz. okrožnih sodnic …, … ter … od leta 1999 dalje ter celotne dokumentacije, na podlagi katere so bile vse zahtevane ocene izdelane,
- Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na zaposlitev … pred izvolitvijo v sodniško funkcijo,
- Okrožnemu sodišču v Ljubljani zahtevo za posredovanje mnenja Personalnega sveta Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su P1/2007, z dne 16. 4. 2007,
- Okrajnemu sodišču v Ljubljani zahtevo za posredovanje dokumentov:
1. razgovor predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani z …, z dne 2. 3. 2011,
2. predlog predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani za izdelavo ocene sodniške službe …, z dne 18. 4. 2011 in 15. 6. 2011,
3. dopolnitev mnenja vodje Pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi s predlogom, z dne 23. 8. 2011,
4. ukrepe sodne uprave zoper okrajni sodnici … in …,
5. v zvezi z zaposlitvijo sodne osebe … ter oceno njenega dela.
V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je presojal predvsem obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ) in obstoj izjeme od navedene izjeme v skladu s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ob tem se je skliceval na prakso IP in poudaril, da zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. V skladu z navedenim je organ presojal možnost delnega dostopa do zahtevanih dokumentov v skladu s 7. čl. ZDIJZ. Organ je zahtevo v celoti zavrnil v delu, v katerem z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker dokumenti ne obstajajo.
Prosilec se je dne 30. 12. 2014 zglasil pri organu in predložil dokumentacijo, iz katere naj bi izhajalo, da sodnica … ni bila razrešena zgolj zaradi premajhnega števila izdanih sodb. O prosilčevih navedbah je bil zapisan uradni zaznamek.
Zoper odločbo št. 2/14-133, z dne 12. 12. 2014 je prosilec, dne 5. 1. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ ni obravnaval uradnega zaznamka z dne 30. 12. 2014. Posredovana odločba o prenehanju sodniške funkcije … prosilcu ne omogoča razjasnitve odstavitve in premestitve sodnice s kazenskega na pravdni oddelek sodišča. V zvezi s sodnico …, zaradi prekritih podatkov, ni razvidno izpolnjevanje pogoja v skladu z 9. čl. Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSS). Prekriti so namreč podatki v zvezi s triletnimi delovnimi izkušnjami na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu glede na prekrite obrazložitve mnenja in ocene kriterijev iz 29. čl. ZSS v dokončnem mnenju predsednice sodišča. Zaradi prekritja podatkov ni mogoča primerjava z ocenami ostalih kandidatov za sodniška mesta okrajnega sodišča. Nejasnosti so kje in kakšna dela je sodnica … opravljala v času pred 16. 4. 2012 in po tem času, kar je v nasprotju z obrazložitvijo organa, da je treba iz posameznih dokumentov izločiti podatke iz razlogov, ker prijava kandidatke skupaj s prilogami vsebuje tudi podatke, ki niso pogoj za prijavo na razpisano sodniško mesto. Nadalje je navedel, da ima pravico do poštene in verodostojne informacije v zvezi z nepravilnostmi sodnikov, tožilstva idr. in obrazložil, za katere dokumente je zahteval vpogled in posredovanje fotokopij. Prosilec zavrača neutemeljene trditve organa, ki so navedene pod »Dokumenti, ki ne obstajajo«. Organ ni omogočil vpogleda v originalne listine, odločil je nepopolno in nedoločno. Izrek izpodbijane odločbe je v neskladju z ugotovitvami v obrazložitvi. Organ je pri posredovanih dokumentih prekril osebne podatke, s čimer se prosilec ne strinja in meni, da so listine prilagojene. Organ ni posredoval vseh dokumentov, s katerimi razpolaga. Pri posredovanih ocenah sodniške službe ni bila posredovana tudi njihova obrazložitev, ki predstavlja bistveni del ocene. Odstop dela zahteve drugim organom ni utemeljen ter ekonomsko in smiselno ni upravičen. Prosilcu ni bil omogočen vpogled v originalne listine in posredovanje fotokopij vseh zahtevanih listin.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 3/15-47, z dne 13. 1. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je glede opustitve obravnave uradnih zaznamkov navedel, da oba uradna zaznamka nista podana kot zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zato v tej smeri nista bila obravnavana. Organ je oba uradna zaznamka obravnaval na svojih sejah (uradni zaznamek z dne 26. 11. 2014 na 45. seji dne 11. 12. 2014 ter uradni zaznamek z dne 30. 12. 2014 na 46. Seji dne 8. 1. 2015) kot vlogo stranke ter o svoji odločitvi stranko tudi obvestil.
IP je dne 11. 3. 2015 z namenom razjasnitve dejanskega stanja z organom opravil razgovor. Prosilec je namreč navedel, da mu ob vpogledu v zahtevane dokumente niso bili predočeni originalni dokumenti in da so bile listine prilagojene. Organ je v zvezi s tem pojasnil, da se je prosilec zglasil pri njem dne 30. 12. 2014 in v skladu s 7. čl. ZDIJZ vpogledal v vso zahtevano dokumentacijo, s katero organ razpolaga oz. na vpogledanih dokumentih so bili podatki prekriti v skladu z izrekom izpodbijane odločbe. Dokument št. 2/13-190, z dne 16. 5. 2013, pa je prosilec vpogledal v celoti in tudi že prejel njegovo fotokopijo. Organ je v skladu z ZDIJZ odločil prav o vseh dokumentih, s katerimi razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Glede odstopa v pristojno reševanje v skladu z 20. čl ZDIJZ:
Zahteva za dostop do informacij javnega značaja se mora vložiti pri organu, za katerega prosilec domneva, da z iskano informacijo razpolaga. V primeru, da je bila zahteva posredovana organu, ki z zahtevano informacijo ne razpolaga, 20. čl. ZDIJZ predpisuje postopek organa, kadar ni dvoma o tem, kateri organ razpolaga z zahtevano informacijo in je torej pristojen za reševanje zahteve. Rešitev, ki jo predvideva ZDIJZ, je povzeta po ZUP in je v slovenskem pravnem prostoru že ustaljena praksa. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da se je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljeno opredelil do vseh zahtev, ki jih je odstopil pristojnim organom v reševanje oz. je prepričljivo in logično pojasnil, zakaj z dokumenti ne razpolaga, pri tem pa je tudi ustrezno odstopil posamezne dele zahteve v reševanje pristojnim organom. Organ torej dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije, ker le-te ne sodijo v njegovo delovno področje in je ravnal pravilno in zakonito, ko je v tem delu odstopil zahtevo prosilca organom, za katere ni dvoma, da so pristojni za njeno reševanje. IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
2. Glede pojma informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Sodni svet, ki je nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ. Organ je samostojni državni organ sui generis, opredeljen v 131. čl. URS.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 28. čl. Zakona o sodiščih Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZS), v skladu s katerim predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo, predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika, imenuje in razrešuje predsednike sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, odloča o napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv, odloča o pritožbi zoper odločbo o premestitvi oz. imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oz. na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred, odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije, daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč, sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva. Poleg navedenih pristojnosti, določa pravno podlago za odločanje tudi Zakon o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZSS). Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije v delu zahteve, ki ga organ ni odstopil v pristojno reševanje drugim organom, nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Glede zahteve prosilca je IP v pritožbenem postopku v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. V predmetni zadevi je sporno, ali organ razpolaga z dokumenti, ki bi izkazovali ukrepe organa zoper zgoraj navedene višje sodnike, z dokumenti, ki bi izkazovali ukrepe organa na podlagi seznanitev s strani uradnih institucij o morebitnih nepravilnostih sodnic in z dokumenti, ki bi jih organ prejel zaradi nepravilnosti sodnic od sodišča, ministrstev, državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Vrhovnega državnega tožilstva. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in razgovora z organom ugotovil, da organ s strani uradnih institucij nikoli ni prejel informacij o nepravilnostih v zvezi s sodnicama … in …, nikoli ni uvedel ukrepov zoper njiju na podlagi tovrstnih informacij in nikoli ni ukrepal zoper višje sodnike …, …, …, …, … in … ter posledično dokumentacije, ki jo zahteva prosilec v tem delu, nima. IP ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
3. Glede varstva osebnih podatkov:
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3.1. Glede presoje dokumentov, ki se nanašajo na sodnici … in …:
IP je ugotovil, da v tem delu zahtevani dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov. (1. podatki navedenih sodnic: ime, priimek, naslov, telefonska številka, elektronski naslov, datum (brez letnice, pogoj 30 let) in kraj rojstva, EMŠO, podatki v zvezi z delovnimi izkušnjami, drugi podatki v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem (razen naziva univ. dipl. prav. in naziva fakultete), podatki v zvezi z drugimi znanji in kompetencami idr. 2. podatki drugih javnih uslužbencev: ime in priimek 3. podatki na javni razpis prijavljenih kandidatov in kandidatk: imena in priimki, mnenja o posameznih kandidatih, podatki v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem idr.). IP je ugotovil, da je organ z izpodbijano odločbo pravilno presodil, da v tem delu zahtevani dokumenti vsebujejo zgoraj navedene osebne podatke.
Nekateri osebni podatki predstavljajo podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije in torej nevarovane osebne podatke. Gre za podatke o imenu in priimku javnih funkcionarjev ter imenu, priimku, delovnem mestu in pogojih, ki sta jih morali izbrani kandidatki (sodnici … in …) izpolnjevati za zasedbo konkretnega delovnega mesta (državljanstvo Republike Slovenije in aktivno znanje slovenskega jezika, poslovna sposobnost, splošna zdravstvena zmožnost, dopolnjena starost 30 let, predpisana izobrazba s področja prava, opravljen pravniški državni izpit, osebnostna primernost in najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu). Navedeni podatki predstavljajo osebne podatke, ki zaradi že navedene izjeme od izjem iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne uživajo pravnega varstva in jih je dopustno razkriti.
Drugače pa je IP ugotovil glede osebnih podatkov, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije, in sicer glede vseh podatkov na javni razpis prijavljenih preostalih kandidatov in kandidatk ter nekaterih podatkov sodnic ... in ... (naslov, telefonska številka, elektronski naslov, datum (brez letnice - pogoj starost 30 let) in kraj rojstva, EMŠO, podrobnosti v zvezi z izobrazbo na nižjih in višjih stopnjah, kot je bila zahtevana s predmetnim razpisom ter podatki v zvezi z drugimi znanji in kompetencami oz. podatki, ki niso bili pogoj za zasedbo delovnega mesta), zato je treba dostop do njih zavrniti.
Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da je organ pravilno subsumiral dejansko stanje v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in odločil v skladu s 7. čl. ZDIJZ oz. prosilcu pravilno omogočil delni dostop do v tem delu zahtevanih dokumentov. Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
3.2. Glede presoje ocen sodniške službe:
IP uvodoma pojasnjuje, da je v podobnih primerih že večkrat odločal, pri čemer je zavzel jasno stališče (glej npr. odločbo IP št. 090-164/2013/2, z dne 5. 8. 2013). Presojane ocene sodniške službe sodnikov in sodnic so bile izdelane na podlagi ZSS in predstavljajo pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnikov v nekem časovnem obdobju. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. čl. ZSS, kar pomeni, da nedvomno vsebuje osebne podatke v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Kot je pravilno ugotovil tudi organ, pa pri presoji, ali gre za varovane osebne podatke, ni mogoče mimo določbe 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Sodniki so javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, zato je na prvi pogled povsem logičen zaključek, da je tudi ocena njihovega dela povezana z opravljanjem javne funkcije in kot taka prosto dostopna informacija. Vprašanje, ki sledi pa je, kako široko oz. ozko je treba razlagati pojem »ocene sodniške službe«, ki je (še) v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije? Ocena sodniške službe je sestavljena iz izreka - odločitve in iz obrazložitve ocene, ki zajema nabor različnih osebnih podatkov sodnikov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje pogojev iz 29. čl. ZSS: 1. strokovno znanje, 2. delovne sposobnosti, 3. sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, 4. opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, 5. varovanje ugleda sodnika in sodišč, 6. sposobnost ustnega in pisnega izražanja, 7. opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, 8. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela; 9. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. V 29. čl. ZSS je podrobno opredeljeno, za vsak kriterij posebej, kaj mora biti predmet preizkusa, kar pomeni, da je personalni svet zavezan posamezne kriterije vsebinsko napolniti z obrazložitvijo, ki ob tem nujno kaže tudi na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika (način reševanja zadev, strokovnost, ali so odločbe pravilne in kvalitetne, pripravljenost za dodatno delo, dogodki izven službe v povezavi z ugotavljanjem varovanja ugleda sodnika in sodišča, …), za katere IP ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (3. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1)) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije« je vendarle treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Obrazložitev ocene sodniške službe je namenjena izključno ocenjevani osebi, primarno, da lahko zavaruje svoje pravice z vidika pravnega varstva, prav tako pa je na podlagi ugotovitev seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno oz. lahko izve, kakšne so njene pomanjkljivosti. Podrobne ugotovitve v obrazložitvi ocene sodniške službe pa rezultirajo v sami odločitvi – oceni in v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer personalni svet zgolj povzame zakonske določbe za vsak kriterij posebej, ali jih sodnik izpolnjuje ali ne. IP tako poudarja, da je v odločbi o oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma, ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega sodnika, pa sodijo v zasebno sfero sodnika in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Po oceni IP je transparentnost nadzora nad delom sodnikov dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevanih odločb, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. čl. ZSS sodnik (ne)izpolnjuje. Preostalih informacij v obrazložitvi zahtevanih sodniških ocen pa, v skladu z načelom sorazmernosti, ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz 3 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
IP je ugotovil, da zahtevane ocene sodniške službe vsebujejo tudi imena in priimke javnih funkcionarjev, ki so sprejeli ocene sodniške službe. Vse osebe na zahtevanih dokumentih so navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni funkcionarji, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi 3 odst. 6. čl. ZDIJZ, prosto dostopni.
Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da je organ pravilno subsumiral dejansko stanje v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in odločil v skladu s 7. čl. ZDIJZ oz. prosilcu pravilno omogočil delni dostop do v tem delu zahtevanih dokumentov. Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
4. Glede možnosti vpogleda v celotne oz. originalne listine:
Prosilec je v pritožbi navedel, da mu ob vpogledu v zahtevane dokumente niso bili predočeni originalni dokumenti in da so bile listine prilagojene. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in razgovora z organom ugotovil, da je prosilec v skladu s 7. čl. ZDIJZ vpogledal v vso zahtevano dokumentacijo, s katero organ razpolaga oz. na vpogledanih dokumentih so bili podatki prekriti v skladu z izrekom izpodbijane odločbe. IP poudarja, da je organ ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je prosilcu, dne 30. 12. 2014, omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo v skladu z izrekom izpodbijane odločbe (delni dostop – 7. čl. ZDIJZ), kajti obseg prosto dostopnih informacij javnega značaja ni odvisen od zahtevanega načina posredovanja le teh oz. je glede na dejansko stanje v konkretnem primeru enak. Organ bi ravnal nezakonito, v kolikor bi ob vpogledu prosilcu omogočil dostop do celotnih dokumentov, ki so v izpodbijani odločbi navedeni v tč. II. izreka. IP je ugotovil, da je organ pravilno in zakonito omogočil vpogled prosilcu, zato je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Sodnega sveta, Trg OF 13, 1000 Ljubljana z dne 12. 12. 2014, št. 2/14-133. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Sodnega sveta z dne 12. 12. 2014, št. 2/14-133.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka