Hokejsko drsalno društvo Bled - Infrastruktura Bled d.o.o.
+ -Številka: 090-22/2015
Kategorije: Osebni podatek, Ostali sodni postopki
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do računov in denarnega toka za vse uporabnike Športne dvorane Bled. Organ je zahtevo v celoti zavrnil na podlagi izjeme varstva sodnega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru pogoja, da so dokumenti sestavljeni zaradi sodnega postopka (izvršbe) in da bi imelo njihovo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnih postopkov izvršbe, nista izpolnjena. Na podlagi navedenega je organu naložil, da mora prosilcu omogočiti seznanitev z računi in denarnim tokom za uporabnike športne dvorane, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke. ODLOČBA:Številka: 090-22/2015/4
Datum: 20. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Hokejskega drsalnega društva Bled, Ljubljanska cesta 5, 4260 Bled, ki ga zastopa ……, predsednik (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Infrastrukture Bled d.o.o., Rečiška cesta 2, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 5/2014 z dne 2. 1. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Infrastrukture Bled d.o.o., št. 5/2014 z dne 2. 1. 2015 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti dostop do:
- izdanih računov za vse uporabnike Športne dvorane v letih 2012, 2013 in 2014 v elektronski obliki, pri čemer je dolžan na računih, izdanih fizičnim osebam, prekriti ime, priimek in naslov kupca;
- dokumentov denarnega toka za vse uporabnike Športne dvorane v letih 2012, 2013 in 2014 v obliki fotokopij – knjigovodske kartice partnerjev, pri čemer je dolžan na karticah, kjer je poslovni partner fizična oseba, prekriti ime, priimek in naslov poslovnega partnerjev;
- izdanih računov za Hokejski drsalni klub Bled za leta 2009, 2010 in 2011 v obliki fotokopije;
- fotokopij dokumentov denarnega toka za Hokejski drsalni klub Bled za leta 2009 do 2014 (knjigovodska kartica) ter
- fotokopij dokumentov denarnega toka za člansko sekcijo Hokejskega kluba Mlade kategorije Bled za leti 2013 in 2014.
2. Pritožba prosilca se v delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke iz 1. točke izreka te odločbe, zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 19. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije ali drug zapis ali e-zapis:
- izdanih računov za vse uporabnike Športne dvorane Bled v letih 2012, 2013, 2014 in njihov denarni tok;
- izdanih računov za HDK Bled in njihov denarni tok od leta 2009 dalje ter
- izdanih računov za člansko selekcijo HKMK Bled za leti 2013 in 2014 in njihov denarni tok.
Organ je zahtevo v celoti zavrnil z odločbo št. 5/2014 z dne 2. 1. 2015. Kot razlog je navedel izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in navedel, da organ v kratki odločbi sploh ni konkretiziral ugotovljenih dejstev, ki utemeljujejo sklicevanje na zatrjevano izjemo. Dejstvo je, da organ z neodločanjem in namernim zavlačevanjem poskuša onemogočiti dostop do cen najema ledu in prostorov, ki jih imajo za različne uporabnike Športne dvorane Bled. Uporabniki dvorane so najprej športni klubi, ki imajo sofinancirane programe za otroke in mladino s strani Občine Bled in s tem sofinancirano ceno ledu. Drugi uporabniki so različne rekreativne skupine, rekreativni klubi in posamezniki, ki se zberejo zaradi interesa igranja hokeja na ledu. Navaja, da je bil prepričan, da mu bo organ v znak transparentnosti svojega poslovanja z veseljem pokazal račune, cene in denarni krog, a se je zgodilo ravno nasprotno. Meni, da cene ne temeljijo na dorečenih pravilnikih, ampak se jih oblikuje na podlagi priimkov oseb, ki pokličejo za najem ledu ali prostora. Dejstvo je tudi, da je na podlagi vpogleda v informacije javnega značaja, ki mu ga je omogočila Občina Bled, prišel do računov, kjer so cene za enake programe klubov, ki imajo sofinancirane programe športa za otroke in mladino, različne od kluba do kluba. Poleg različnih cen za enake programe, pa so različni tudi načini plačila oziroma plačilni pogoji. Z omenjeno zahtevo po teh informacijah javnega značaja, bi želeli dokazati namerno oškodovanje občinskega proračuna s strani upravljavca Športne dvorane Bled, Infrastrukture Bled in njihovih odgovornih oseb.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je dne 21. 1. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom razjasnitve in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP organ pozval za dostavo vseh zahtevanih dokumentov. Organ je dne 11. 2. 2015 posredoval zahtevane dokumente, in sicer:
- vse izdane račune za vse uporabnike Športne dvorane v letih 2012, 2013 in 2014 v elektronski obliki na USB ključku (zajeti so tudi izdani računi za HDK Bled za leta 2012, 2013 in 2014 ter izdani računi za člansko sekcijo HKMK Bled za leti 2013 in 2014);
- denarni tok za vse uporabnike Športne dvorane v letih 2012, 2013 in 2014 v papirni obliki – knjigovodske kartice partnerjev;
- izdane račune za HDK Bled in sicer za leta 2009, 2010 in 2011 v papirni obliki;
- denarni tok za HDK Bled za leta 2009 do 2014 (knjigovodska kartica);
- denarni tok za člansko sekcijo HKMK Bled.
Pritožba je delno utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ (javno podjetje kot izvajalec gospodarskih javnih služb v 100% lasti Občin Bled in Gorje), da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje (upravljanje z javnimi objekti ter javnimi površinami kot gospodarsko javno službo) in da organ z njimi razpolaga. Zato je IP, izhajajoč iz navedb organa in navedb prosilca, v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zlasti izjema varstva sodnih postopkov po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva sodnih postopkov. Da lahko organ zavrne dostop do informacije s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- pridobitev oziroma izdelava dokumenta je namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
- obstajati mora stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode).
Poleg pogoja, da je pridobitev oziroma izdelava dokumenta namenjena izvedbi sodnega postopka, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oziroma, da bi nastala določena škoda pri izvedbi sodnega delovnopravnega postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
V obravnavani zadevi niti ni pomembno, ali je/so postopki izvršbe, že pravnomočno končani, saj po oceni IP dostop do zahtevanih dokumentov v ničemer ne bi ogrozil pravno varovane dobrine oziroma ne bi povzročil nastanka resne škode na izvedbi sodnega postopka. Namen te izjeme je primarno v varstvu javnega interesa na izvedbi samega sodnega postopka in ne v varstvu pravic posameznih strank sodnega postopka.
T.i. škodni test mora v vsakem posameznem primeru izvesti organ, ki mora konkretno dokazati nastanek škode. V obravnavanem primeru je uradna oseba v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedla, da se zahteva zavrne zaradi izjeme varstva sodnega postopka. Uradna oseba v obrazložitvi odločbe ni konkretno navedla, kakšen postopek teče v zvezi z zahtevanimi dokumenti, kakšna škoda bi nastala ob dovolitvi dostopa do zahtevanih dokumentov za sodni postopek. Šele v dopisu z dne 11. 2. 2015 je navedla, da so v teku trije postopki v zvezi z izvršbo pred Okrajnim sodiščem v Radovljici in da sta stranki postopkov organ in prosilec.
IP je zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, vpogledal v zahtevane dokumente. Ob tem je sam izvedel tudi t.i. škodni test in ugotovil, da vsebina zahtevanih dokumentov ne more ogrožati poteka sodnega postopka v konkretnih izvršbah. Zahtevani dokumenti namreč vsebujejo zgolj račune za uporabnike športne dvorane in kontne kartice v zvezi z izdanimi računi, katerih razkritje na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa ne more ogroziti izvedbe postopkov izvršbe. Uradna oseba ni niti v odločbi niti v dopisu z dne 11. 2. 2015 z nobeno navedbo konkretizirala ali dokazovala škode, ki bi lahko nastala ob dostopu do zahtevanih dokumentov v zvezi z izvedbo konkretnih sodnih postopkov. Zgolj hipotetično zatrjevanje nastanka škode, brez konkretne izvedbe škodnega testa, pa za obstoj zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje.
IP torej ugotavlja, da v konkretnem primeru pogoja, da so dokumenti sestavljeni zaradi sodnega postopka (izvršbe) in da bi imelo njihovo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnih postopkov izvršbe, nista izpolnjena. Uradna oseba v izpodbijani odločbi namreč ni dokazala, da so bili zahtevani dokumenti sploh izdelani oziroma namenjeni sodnemu postopku in kakšna škoda bi nastala ob dovolitvi dostopa do zahtevanih dokumentov za sodni postopek. Res je sicer, da sta (bila) organ in prosilec udeležena v postopku izvršbe, vendar to dejstvo še ne utemeljuje zaključka, da so bili zahtevani dokumenti izdelani oziroma namenjeni izvedbi sodnega postopka. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da zavračanje dostopa do zahtevanih dokumentov zato, ker bi to škodovalo izvedbi sodnega postopka, v konkretnem primeru ne vzdrži pravne presoje.
IP je po uradni dolžnosti preverjal obstoj drugih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da določeni dokumenti vsebujejo osebne podatke uporabnikov športne dvorane (partnerjev) – fizičnih oseb, in sicer njihova imena, priimke, naslove bivališč. IP ugotavlja, da je treba dostop do navedenih podatkov zavrniti. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč organ dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede na 6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov uporabnikov športne dvorane (partnerjev), zaradi česar razkritje teh osebnih podatkov ni dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je treba dostop do njih zavrniti. Pri zavrnitvi dostopa do varovanih osebnih podatkov je IP upošteval določbe 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu in organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do tistih delov dokumenta, ki ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov.
Glede preostalih informacij v zahtevanih dokumentih je IP ugotovil, da ni podana nobena izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, zato je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z njimi na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in da je napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil in sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke pa je IP, na podlagi prvega dostavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in v tem delu potrdil izpodbijano odločbo.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka