Prosilec - Občina Žužemberk
+ -Številka: 090-21/2015
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je zahteval fotokopije zapisnikov sej nadzornega odbora, fotokopije dokumentov v zvezi s sprejemanjem občinskega prostorskega načrta od leta 2007 dalje, fotokopije dokumentov v zvezi s Suhokranjskim vodovodom od leta 2007 dalje in fotokopije dokumentov v zvezi z gradnjo optičnega širokopasovnega omrežja. Organ je zahtevo prosilca zavrnil in se skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, da gre za zlorabo pravice. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da ravnanje prosilca v predmetni zadevi ni prekoračilo pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga ni mogoče šteti za njeno zlorabo. Zahteva prosilca ni šikanoznega značaja, zato je organ opozoril, da obseg dela (preobsežnost dokumentacije) ni pravni argument, ki bi ga organ in IP v okviru določb ZDIJZ lahko upoštevala pri presoji zahtevanih dokumentov. Ker je organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva ter napačno uporabil materialno pravo, je IP pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.ODLOČBA:Številka: 090-21/2015/5
Datum: 20. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 256. člena ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2014-4 z dne 18. 8. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednji
S K L E P:
1. Pritožbeni postopek zoper 2., 3. in 4. točko izreka odločbe Občine Žužemberk št. 090-5/2014-4 z dne 18. 8. 2014, se ustavi.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Občine Žužemberk št. 090-5/2014-4 z dne 18. 8. 2014 odpravi ter se zadeva vrne v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 30. 5. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahteval fotokopije:
1. zapisnikov vseh sej Nadzornega odbora Občine Žužemberk v mandatnem obdobju 2010 - 2014, ki so bile do vključno dneva vložitve zahtevka;
2. dopisov (brez prilog) iz spisov, nastalih na podlagi korespondence med Občino Žužemberk in pristojnimi ministrstvi v zvezi s sprejemanjem občinskega prostorskega načrta od leta 2007 do vključno dneva vložitve zahtevka;
3. dopisov (brez prilog) iz spisov, nastalih na podlagi korespondence med Občino Žužemberk in pristojnimi ministrstvi v zvezi s Suhokranjskim vodovodom od leta 2007 do vključno dneva vložitve zahtevka;
4. dopisov (brez prilog) iz spisov, nastalih na podlagi korespondence med Občino Žužemberk, Občino Mokronog - Trebelno in pristojnimi ministrstvi v zvezi z gradnjo optičnega širokopasovnega omrežja do vključno dneva vložitve zahtevka.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-5/2014-4 z dne 18. 8. 2014, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, pri čemer se je skliceval na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ ocenjuje, da vsakdo lahko pridobi informacijo javnega značaja, vendar pa je njegova pravica omejena s pravicami drugih ter v primerih, ki jih določa Ustava RS. Torej ima in mora imeti tudi pravica dostopa do informacij javnega značaja svoje meje tam, kjer se začne varstvo pravic drugih oseb oziroma varstvo drugih legitimnih javnih in tudi zasebnih interesov. Tako se lahko pravica do pridobitve informacij javnega značaja omeji zaradi škodovanja upravnemu organu ter konkretno, nemotenemu opravljanju nalog organa in s tem posledično zakonitemu delovanju tega organa. Organ navaja, da dnevno dobi ogromne količine novih zahtev prosilca, kar pa posledično vedno bolj omejuje zakonito izvajanje rednih nalog. Namen ZDIJZ je zagotavljanje transparentnosti dela državnega organa, vendar pa v konkretnem primeru pomenijo navedena dejanja že zlorabo same pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Organ namreč prejme veliko zahtev prosilca, med drugim tudi isto zahtevo večkrat na različne načine, kar zahteva veliko napora pri beleženju (da se ne podvajajo) in obravnavanju vlog. Največkrat so pod vlogo, ki jo sestavi prosilec, podpišejo drugi (člani svetniške skupine pri Občinskem svetu občine Žužemberk). Tako se večino delovnega časa rešujejo prav vloge prosilca, in sicer tudi v sodelovanju z drugimi javnimi uslužbenci, ki vodijo postopke, iz katerih prosilec zahteva informacije. Iz navedenega sledi, da je organ tako zaposlen z reševanjem konkretnih zahtev, da je posledično izvajanje ostalih zakonitih rednih nalog onemogočeno oziroma bistveno omejeno, organ pa je tako tudi prekomerno obremenjen. Ker je dostop do informacij javnega značaja poseben upravni postopek in velja subsidiarna uporaba ZUP, je posledično treba upoštevati tudi načelo dolžnosti govoriti resnico in poštene uporabe pravic. Tako organ ocenjuje, da prosilec svojih pravic do dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z načelom iz 11. člena ZUP. Ta namreč določa, da morajo stranke pred
organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Glede na zelo veliko število vlog, ki jih prosilec pošilja na organ po navadni pošti in/ali elektronski pošti, organ ocenjuje, da prosilec to počne z namenom obremenjevanja organa in očitnega nagajanja. Skladno z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP) je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. V danem primeru to ni možno zaradi prevelikega števila vlog, posledično pa zaradi tega nastajajo zamude tudi pri drugih postopkih. Glede na navedeno je organ na podlagi 11. in 14. člena ZUP ter drugega odstavka 22. člena ZDIJZ obravnavane zahteve prosilca zavrnil. Organ še dodaja, da je bil prosilec nekdaj zaposlen pri organu in ima ogromno informacij, ki jih zlorablja, poleg tega organ sumi, da je prosilec veliko dokumentacije tudi nepooblaščeno odtujil, ker vlaga vloge, kjer je navedena številka posameznega dokumenta, ki je nekdo, ki tega dokumenta nima, ne bi mogel vedeti. Na ta način želi legalizirati na nelegalen način pridobljene dokumente. Prosilec je tudi dvakratni kandidat za župana, ki zaradi svoje užaljenosti zaradi neuspeha blati in šikanira župana in občinsko upravo. Poleg tega prosilec že več let načrtno pošilja prijave in ovadbe na številne naslove (Informacijski pooblaščenec, Policija, Ministrstva, Inšpekcije), vendar do sedaj še ni uspel dokazati niti ene nepravilnosti. Prosilec na tak način ne obremenjuje le lokalne uprave, temveč celotno državno upravo. Postopki, ki so dolgotrajni, pa poleg velike časovne obremenitve tudi ogromno stanejo.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in glede vsake točke zahteve navedel razloge, zakaj meni, da je njegova zahteva utemeljena in kaj želi z njo doseči. Navedel še je, da so v obrazložitvi odločbe navedbe organa skrajno nedopustne, žaljive, z namenom osebnega diskreditiranja in z ničemer dokazane in izkazane. Pravico, pogoje in način dostopa do informacij javnega značaja ureja ZDIJZ in ta je jasen. Na podlagi njegovih določb ugotavlja, da je organ z zavrnitvijo njegovega zahtevka kršil določbe ZDIJZ in zato vztraja in zahteva, da se mu kot informacije javnega značaja posredujejo fotokopije zahtevanih dokumentov.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 14. 1. 2015 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Obrazložitev k sklepu:
Prosilec je dne 13. 4. 2015 pri IP podal umik pritožbe zoper 2., 3. in 4. točko izreka odločbe organa št. 090-5/2014-4 z dne 18. 8. 2014, ker je zahtevane dokumente pridobil iz drugih virov.
Tretji odstavek 256. člena ZUP določa, da če stranka umakne pritožbo, se pritožbeni postopek s sklepom ustavi. Glede na navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščen plačila upravne takse.
Obrazložitev k odločbi:
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet tega pritožbenega postopka je presoja, ali dokumenti iz 1. točke zahteve prosilca, zapisniki vseh sej Nadzornega odbora Občine Žužemberk v mandatnem obdobju 2010 - 2014, ki so bile do vključno dneva vložitve zahtevka prosilca, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Organ je prosilcu zavrnil dostop, ker naj bi šlo za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Glede na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Za zlorabo pravice (šikanozno zahtevo) gre v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 5). Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.
Ob presoji izjemne omejitve dostopa do informacij javnega značaja iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ je dokazno breme na organu. V konkretnem primeru je organ v izpodbijani odločbi le pavšalno navedel, da od prosilca prejme veliko zahtev (ni pa navedel konkretno, koliko je bilo prejetih zadev in v kakšnem časovnem obdobju), med drugim naj bi isto zahtevo prejel večkrat na različne načine, ter da se največkrat pod vlogo, ki jo sestavi prosilec, podpišejo drugi (člani svetniške skupine pri Občinskem svetu občine Žužemberk). Z reševanjem konkretnih zahtev naj bi bil organ prekomerno obremenjen, da je posledično izvajanje ostalih zakonitih rednih nalog organa onemogočeno oziroma bistveno omejeno. Prav tako naj bi prosilec, kot nekdanji zaposleni pri organu, z veliko dokumenti že razpolagal, s pridobitvijo dokumentov na podlagi zahtev po ZDIJZ pa želi legalizirati na nelegalen način pridobljene dokumente. IP ugotavlja, da organ ni obrazložil, koliko zahtev od prosilca prejme, kako obširne so te zahteve, ali so in zakaj so šikanoznega značaja, kako dokazuje, da za zahtevami ostalih prosilcev stoji prosilec, kako dokazuje, da prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga, itd. Po pregledu zahteve prosilca in celotnega spisa na prvi stopnji ter prakse IP v zvezi z zahtevami po ZDIJZ, ki se nanašajo na organ, je IP ugotovil, da zahteve prosilca ni mogoče šteti kot zahteve, za katero bi bila podana izjema iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Iz vsebine zahteve namreč tudi ni mogoče zaznati nespoštovanja organa ali uradnih oseb, zaposlenih pri organu. IP opozarja na dejstvo, da mora biti glede na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ zloraba pravice očitna oz. mora biti šikanozni značaj zahteve očiten. Organ v predmetni zadevi ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da je bila zaradi zahteve prosilca v predmetni zadevi okrnjena kakšna pravica organa ali tretjih oseb. V skladu z navedenim namreč ni mogoče objektivno predvideti, da zahteva v predmetni zadevi (v povezavi s preteklimi zahtevami prosilca, naslovljenimi na organ) do te mere ovira delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. IP tako ocenjuje, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja prosilčeve zahteve.
Na tem mestu IP še dodaja, da (pre)obsežnost dokumentacije ni pravni argument, ki bi ga IP v okviru določb ZDIJZ lahko upošteval pri presoji v pritožbenem postopku. ZDIJZ namreč med razlogi, zaradi katerih lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, ne navaja izjeme »veliko dela«. Navedeno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007. IP opozarja, da velika količina vlog in velik obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico upočasnitev dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih javnopravnih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Tudi iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da organ lahko le v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta na eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi strani nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Sodišče Evropskih skupnosti je na primer v sodbi v zadevi T-2/03, Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropska komisija, glede obravnave obsežnih zahtevkov pojasnilo, da glede na ustaljeno sodno prakso, ki določa potrebo po izvedbi konkretne in posamične presoje dokumentov, samo dejstvo, da zahtevek za dostop zadeva veliko število dokumentov, še ne pomeni, da instituciji ni treba izvesti konkretne proučitve dokumentov.
IP zaključuje, da ravnanje prosilca v predmetni zadevi ni prekoračilo pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga ni mogoče šteti za njeno zlorabo. V konkretnem primeru je torej zavrnitev zahteve prosilca, na podlagi določbe iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ, neutemeljena.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker bi ugoditev prosilcu predstavljala zanj preveč dela in ker naj bi bil organ prezaposlen. Ob tem IP ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi sploh ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve. Organ tako ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje. Prav tako iz odločbe ni razvidno, ali organ zavrača zahtevo prosilca, ker naj sploh ne bi šlo za informacijo javnega značaja, ali zato, ker je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Prav tako iz celotne predložene dokumentacije ni jasno, ali je glede zahtevane informacije podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop.
IP glede na navedeno ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe je ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti. Organ je dolžan zahtevo prosilca obravnavati na način, da najprej ugotovi, kateri dokumenti ustrezajo prosilčevi zahtevi, jih navesti, in šele nato, za vsak posamezni dokument, ugotavljati, ali morda obstaja razlog, zaradi katerega je treba dostop (za ta konkretni dokument) zavrniti ter obrazložiti konkretne razloge, zaradi katerih je bilo treba zavrniti dostop do konkretnega dokumenta.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja oblasti in njene zlorabe. V skladu z 214. členom ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
IP je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil. Ker pa je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, pa tudi zaradi morebitne odsotnosti strank, katerih informacije se varuje, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. IP je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje.
V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ bo v ponovljenem postopku moral upoštevati 214. člen ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe. Pri tem mora organ paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo. Pri izdaji nove odločbe bo moral organ tako jasno obrazložiti, ali razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec v 1. točki zahteve, kateri dokumenti so to in ali ti dokumenti izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ bo moral nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo izjemo od dostopa in iz česa to izhaja. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati. Hkrati mora upoštevati določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema od izjem npr. v primeru porabe javnih sredstev). Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ, za vsak posamezen dokument, presoditi, in ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe mora biti namreč jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se ta delno prekrije, to je izbriše informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je organ bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca iz 1. točke zahteve odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - UPB) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka