Ebesede, d.o.o. - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-17/2015
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vpogled v celotno dokumentacijo projekta prevoda Korana. Organ mu je del dokumentacije posredoval, v njem pa prekril osebne podatke in podatke, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost. V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil zaradi poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ neutemeljeno prekril velik del informacij, saj ne gre za varovane osebne podatke niti za poslovno skrivnost. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in organu naložil, naj prosilcu posreduje tudi ta del informacij. Delno je IP ugotovil, da je odločba organa pravilna. V tem delu je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-17/2015/
Datum: 8. 5. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Ebesede d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 12. 2014 zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-42/2014/55 z dne 12. 12. 2014, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 23. 12. 2014 zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 090-42/2014/55 z dne 12. 12. 2014 se delno ugodi ter se odpravi 2. do 5., 6., 8., 10. do 15., 17. in 18. alineja 1. točke izreka odločbe ter 1. do 9. in 11. alineja 2. točke izreka odločbe in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v dokumente:
- dopolnilna odločba št. 403-1823/2003-8 z dne 24. 1. 2005 (2. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- odločba št. 403-1823/2003-6 z dne 27. 1. 2004 (3. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dokument št. 403-245/2003-2 z dne 2. 4. 2003 (4. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dokument št. 403-245/2003 z dne 2. 4. 2003 (5. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dokument št. 403-1823/2003-4 z dne 9. 1. 2004 (6. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- zahtevek za izplačilo subvencije za program ali projekt v letu 2004 z dne 5. 10. 2004, pri čemer prekrije elektronski naslov fizične osebe (8. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dokument organa št. 6110-1/2014/2 z dne 28. 1. 2014 (10. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- pogodba št. 3511-02-920097 o izvedbi kulturnega projekta v letu 2002 (11. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- pogodba št. 3511-04-920010 o financiranju in izvedbi kulturnega projekta v letih 2004-2006 (12. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dodatek k pogodbi št. 3511-04-920010 o financiranju in izvedbi kulturnega projekta v letih 2004-2006 (13. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- sklep št. 403-1224/01/06 z dne 6. 5. 2002 (14. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- pogodba št. 3511-03-920007 o financiranju in izvedbi javnega kulturnega programa v letu 2003 (15. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- odločba št. 403-50/2003-37 z dne 22. 4. 2003 (17. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- zahtevek za izplačilo subvencije z dne 28. 10. 2003 (18. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dokument št. 6110-1/2014/7 z dne 15. 7. 2014 (1. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije prvi odstavek, prvi in drugi stavek drugega odstavka ter zadnji odstavek dopisa;
- dokument št. 6110-1/2014/8 z dne 31. 7. 2014 (2. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije stroškovnik projekta;
- dokument št. 6110-1/2014/9 z dne 23. 9. 2013 (3. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dokument št. 403-1224/01-42 z dne 25. 9. 2002 (4. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije rubriko A v prilogi k dokumentu Delni obračun stroškov realiziranega programa v letu 2002, ter dokumenta pogodba št. 6-6/2002 in pogodba št. 6-8/2002 v celoti;
- dokument št. 403-2040/2003/5 z dne 2. 2. 2005 (5. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije finančno zgradbo na 3. strani Prijavnega obrazca do vključno rubrike »Vsi honorarji skupaj«;
- Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2003 (6. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije zadnji stolpec v tabeli na 2.-3. strani, besedilo pod tabelami na 3.-7. strani, besedilo nad tabelami na 6. in 7. strani ter v celoti 8. in 9. stran dokumenta;
- dokument št. 403-2040/2003/5 z dne 2. 2. 2005 (7. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije 6. stran dokumenta v celoti ter tabelo Finančna zgradba posamezne knjige na 3. in 4. strani dokumenta, razen rubrik »Predlagana sredstva za sofinanciranje knjige s strani Ministrstva za kulturo« in »Zaprošena sredstva Ministrstva za šolstvo, znanost in šport«;
- dokument »Projekt prevoda Kor'an-a« (8. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe);
- dokument št. 403-2040/2003/1 z dne 9. 12. 2003 (9. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije podatke o doseženi višini avtorskega honorarja v letih 2003 in 2004 na 2. strani prijavnega obrazca ter finančno zgradbo v letih 2004 in 2005 na 5. in 6. strani prijavnega obrazca, razen rubrik »Zaprošena sredstva Ministrstva za kulturo« in »Zaprošena sredstva Ministrstva za šolstvo, znanost in šport«;
- dokument št. 403-245/2003 z dne 4. 3. 2003 (11. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), pri čemer prekrije 2.-4. stran finančnega načrta za leto 2003 in sklop: nakup opreme v celoti;
- priloge k dokumentu št. 403-245/2003 z dne 4. 3. 2003 (11. alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe), in sicer:
• prvo stran priloge št. 3 Navedba enot opreme, ki je bila v zadnjem triletnem obdobju sofinancirana iz javnih sredstev s predračuni,
• prvo do tretjo stran priloge št. 4 obrazec Založništvo – Programski sklop Izdaja knjig, pri čemer prekrije rubriko »Dosežena povprečna višina avtorskega honorarja v letu 2002«;
• seznam »Prvič izdane knjige v letu 2002«, priložen k prilogi št. 4;
• prvo stran priloge št. 5 obrazec Založništvo – Programski sklop Izdaja knjig;
• prispevek Prof. Dr. Rastka Močnika »Časopis za kritiko znanosti« - Recenzijska predstavitev, prispevek dr. Nede Pagon Predlog in podpora Časopisu za kritiko znanosti, kopija prispevka Boruta Mekine »Časopis za kritiko znanosti praznuje 30 let«, kopije naslovnic revije, ki so vsi priloženi k prilogi št. 5;
• prvo stran priloge št. 6 obrazec Založništvo – Programski sklop Razvijanje bralne kulture;
• prispevek Dražena Dragojeviča in Dušana Šarotarja »AirBeletrina – Literarna letalska družba«, prispevek Dušana Mevlja »Pohvala Air Beletrini«, prispevek »Mreža branj«, seznam Literarni nastopi v organizaciji Mreže branj v letu 2002, vabilo k sodelovanju pri literarnih nastopih, seznam avtorjev stranskega udeleženca, prispevek »Beletrinina literarna delavnica« ter kopije člankov, ki so vsi priloženi k prilogi št. 6;
• prvo stran priloge št. 7 obrazec Založništvo – Programski sklop Organizacija literarnih festivalov;
• prispevek Aleša Štegerja »Dnevi poezije in vina Medana«, prispevek Gorazda Tušnovca »Evropski festival kratke proze – vsebinska utemeljitev« ter kopije člankov, ki so vsi priloženi k prilogi št. 7;
• prvo stran priloge št. 8 obrazec Založništvo – Programski sklop Programi knjigarn za knjigarno na FDV;
• prvo stran priloge št. 9 obrazec Založništvo – Programski sklop Programi knjigarn za knjigarno Tranströmer;
• vabilo, ki je priloženo k prilogi št. 9;
• prvo, šesto, osmo in deseto stran priloge št. 10 obrazec Založništvo – Programski sklop Mednarodna dejavnost;
• prvo do tretjo stran opisa projekta Lyrikline, Poročilo o »mednarodnih aktivnostih« ter kopije člankov, ki so vsi priloženi k prilogi št. 10.
2. V delu, v katerem je organ dolžan, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je od organa dne 2. 10. 2014 zahteval vpogled v celotno dokumentacijo projekta KORAN, in sicer razpis, pogodbe, anekse in stroškovnik.
Organ je 28. in 29. 10. 2014 pozval subjekte Beletrina, zavod za založniško dejavnost, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana, Mohorjeva Hermagoras, Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec, Avstrija, Zavod za favnistiko Koper, Sv. Anton, Kocjančiči 18, 6276 Pobegi, Studia Humanitas, Beethovnova ulica 2, 1000 Ljubljana, Društvo za oživitev mesta Brežice, Marof 15, 8250 Brežice, Mladinska knjiga založba d.d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, Alma mater Europeaea – Institutom Studorioum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični študij Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, Društvo Svetopisemska družba Slovenije, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana, Založba Sophia, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, Tehniška založba Slovenije d.d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, DZS založništvo in trgovina d.d., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Društvo Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, Didakta d.o.o., Gorenjska cesta 33 C, 4240 Radovljica, Franc-Franc d.o.o., Lendavska ulica 9, 9000 Murska Sobota, Založba CF, Slomškova ulica 15, 1000 Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana, Smar-Team, org. d.o.o., Bevke 93, 1358 Log pri Brezovici, Šolski razgledi d.o.o., Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, Mohorjeva, založba, tiskarna, knjigarna d.o.o., Štula 23, 1210 Ljubljana – Šentvid, UMCO Trgovina d.o.o., Leskoškova cesta 12, 1000 Ljubljana, Subkulturni azil, Maribor, Ljubljanska ulica 4, 2000 Maribor, Ustanova »Velenjska knjižna fundacija«, Kopališka cesta 3, 3320 Velenje, Založba Forma 7 d.o.o., Ljubljana, Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana, Društvo za sodobni ples Slovenije, Metelkova ulica 6, 1000 Ljubljana, SCCA Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva ulica 12, 1000 Ljubljana, Vale-Novak d.o.o., Poljanska cesta 1, 1000 Ljubljana, Mladinska knjiga trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, Prešernova družba, samostojna in neodvisna založba d.d., Igriška ulica 5, 1000 Ljubljana, Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana, Društvo ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, Kulturno izobraževalno društvo Kibla, Kneza Koclja 9, 2000 Maribor ter Založba Goga, Glavni trg 6, 8000 Novo mesto, naj sporočijo, ali želijo vstopiti v postopek kot stranski udeleženci in ali dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo njihovo poslovno skrivnost.
Na navedeni poziv organa so subjekti Franc-Franc d.o.o., Lendavska ulica 9, 9000 Murska Sobota, DZS založništvo in trgovina d.d., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Didakta d.o.o., Gorenjska cesta 33 C, 4240 Radovljica, Društvo ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana, Zavod za favnistiko Koper, Sv. Anton, Kocjančiči 18, 6276 Pobegi, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana, Mladinska knjiga trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, Založba CF, Slomškova ulica 15, 1000 Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana, Studia Humanitas, Beethovnova ulica 2, 1000 Ljubljana, Tehniška založba Slovenije d.d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana ter Prešernova družba, samostojna in neodvisna založba d.d., Igriška ulica 5, 1000 Ljubljana, odgovorili, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Subjekt Beletrina, zavod za založniško dejavnost, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana pa je na poziv organa odgovoril, da dokumenti oz. njihovi deli, ki so priloženi njihovemu dopisu in ustrezno označeni z napisom »Poslovna skrivnost«, predstavljajo poslovno skrivnost po določbah drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Gre za podatke, ki se nanašajo na vsebinsko oz. finančno konstrukcijo projekta prevoda Korana. Posredovanje teh podatkov bi lahko subjektu povzročilo občutno škodo, saj predstavljajo njegovo konkurenčno prednost. Subjekt je izrecno naštel dokumente, do katerih naj se prosilcu dostop zavrne zaradi poslovne skrivnosti.
Organ je dne 12. 12. 2014 izdal odločbo št. 090-42/2014/55, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Posredoval mu je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe naštete dokumente, pri čemer je v njih prekril varovane osebne podatke in poslovne skrivnosti. Dostop do dokumentov iz 2. točke izreka odločbe je organ zavrnil zaradi obstoja poslovne skrivnosti.
Prosilec se je 23. 12. 2014 zoper odločbo organa pritožil in navedel, da je bil projekt predstavljen v javnosti, pri čemer je subjekt Beletrina, zavod za založniško dejavnost, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana, v javnosti predstavil tudi vrednost celotnega projekta, sodelavce pri projektu in potek samega projekta. Navedeni subjekt kot zavod ne predstavlja gospodarske družbe po ZGD-1, zato ne more uveljavljati izjeme poslovne skrivnosti. Prav tako subjekt ni navedel akta o določitvi poslovne skrivnosti niti ni opredelil, kakšna naj bi bila konkretna škoda zaradi razkritja zahtevanih dokumentov. Poleg tega gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev, zaradi česar morajo biti podatki, povezani s finančno konstrukcijo, zahtevki za izplačilo in finančno poročilo, iz katerega je razvidno, kako in za kakšne namene so bila porabljena javna sredstva, dostopni javnosti. Prosilec je še navedel, da organ ne bi smel prekriti podatkov o skrbniku pogodbe, saj gre za uradnega predstavnika prejemnika javnih sredstev. Prav tako se je na javni predstavitvi že predstavil strokovni vodja – skrbnik projekta, znani so tudi prevajalci in uredniki. Potrebe po prekrivanju podatkov tako ni.
Organ je pritožbo prosilca dne 15. 1. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
IP je dne 20. 1. 2015 organ pozval, da posreduje dodatna pojasnila oz. dokumentacijo.
Organ je zahtevano dokumentacijo posredoval 5. 2. 2015.
IP je posredoval odločbo organa in pritožbo prosilca gospodarskemu subjektu Beletrina, zavod za založniško dejavnost, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana in ga povabil k stranski udeležbi v pritožbenem postopku. Pozval ga je k izjasnitvi o tem, ali dokumenti, do katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen, predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Stranski udeleženec je na poziv IP odgovoril dne 17. 2. 2015 in navedel, da predstavljajo dokumenti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe poslovno skrivnost, zaradi česar je treba dostop do njih zavrniti.
Organ je dne 3. 3. 2015 IP posredoval še razpisno dokumentacijo iz vseh razpisov, na katere se je nanašala zahtevana dokumentacija.
Zaradi potrebe po dodatnih pojasnilih glede zahtevanih dokumentov je IP dne 31. 3. 2015 pri organu opravil ogled in camera. Ker uradna oseba organa na ogledu in camera ni razpolagala z vsemi relevantnimi informacijami, sta se z IP dogovorila, da bo te podatke poslala naknadno.
Dne 10. 4. 2015 in 28. 4. 2015 je IP prejel dodatna pojasnila organa.
Pritožba je delno utemeljena
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe prosilcu omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo, vendar je v njej prekril osebne podatke in podatke, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je organ v celoti zavrnil zahtevo prosilca zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Posledično je predmet tega pritožbenega postopka le tisti del dokumentacije, do katere je bil prosilcu dostop zavrnjen zaradi domnevnega varstva osebnih podatkov oz. poslovne skrivnosti, torej do prekritih delov dokumentov iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe ter do dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj jih je posredoval IP. Glede zahtevanih dokumentov so tako izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja. V nadaljevanju je IP, ob upoštevanju že navedene opredelitve predmeta pritožbenega postopka, tako ugotavljal, ali sta glede spornih dokumentov oz. delov dokumentov podani s strani organa zatrjevani izjemi poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oz. varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
1. Izjema poslovne skrivnosti
Glede na določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.
Tako iz izpodbijane odločbe kot iz pojasnil organa in stranskega udeleženca izhaja, da je v konkretnem primeru zatrjevan obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem in ne subjektivnem kriteriju. Poleg tega ne v prvostopenjskem ne v pritožbenem postopku stranski udeleženec ni predložil akta o določitvi zahtevanih informacij za poslovno skrivnost niti ni zahtevanih dokumentov označil z vidno oznako, da gre za poslovno skrivnost. IP zato ugotavlja, da glede zahtevanih dokumentov subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti ni izpolnjen.
Organ in stranski udeleženec pa zatrjujeta, da je glede določenih prekritih delov dokumentov iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe ter glede dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe podan objektivni kriterij za označitev teh dokumentov oz. njihovih delov za poslovno skrivnost. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje družbe, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna. To pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost določeni podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.
Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani, z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne in abstracto), dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost.
Stranski udeleženec je v pritožbenem postopku pojasnil, da podatki o pogodbenih vrednostih in zaključni stroškovnik celotnega projekta izkazujejo finančno konstrukcijo projekta in s tem podatke o poslovni praksi (proizvodnem procesu) in načinu nastopanja na trgu stranskega udeleženca. Konkurenca bi iz njih lahko razbrala podatke o tem, kakšen delež v založniškem projektu pri stranskem udeležencu predstavljajo stroški tiska na eni in stroški prevajanja, urejanja, lekture ipd. Iz teh dokumentov se razbere tudi metodologija vsebinske in finančne konstrukcije projektov. Razkritje teh podatkov, ki so znani le ozkemu krogu ljudi, bi lahko občutno škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca na založniškem trgu.
Poleg navedb stranskega udeleženca je IP pri ugotavljanju, ali je glede zahtevanih dokumentov izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, upošteval tudi dejstvo spremenljivosti poslovne skrivnosti v času (poslovna skrivnost kot nestalna kategorija). Določeni dokumenti namreč lahko predstavljajo poslovno skrivnost samo v določenem obdobju. Velik del dokumentov, ki jih zahteva prosilec, je starejših od 10 let. Razkritje teh informacij širši javnosti v letu 2015 nikakor ne more vplivati na konkurenčni položaj stranskega udeleženca enako, kot bi vplival v letih nastanka (2002-2005).
Hkrati pa je IP v zvezi z zahtevanimi dokumenti ugotavljal tudi, ali morda vsebujejo podatke, ki so po zakonu javni. Glede na določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Navedena določba velja tako kot v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V obravnavanem primeru je treba upoštevati dejstvo, da prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnih razpisov, ki so bili izvedeni na podlagi takrat veljavnega Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS, št. 75/94, v nadaljevanju ZUJIPK) in kasneje sprejetega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02, v nadaljevanju ZUJIK). Gre torej za javni razpis, na podlagi katerega se je financiral projekt, ki je bil v javnem interesu na področju kulture. Zahtevana dokumentacija se torej nanaša na projekt, ki je v javnem interesu, kot je opredeljen v ZUJIPK oz. ZUJIK.
Poleg tega IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega prijavitelja projekta na razpis, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Javni del zahtevane dokumentacije tako nedvomno predstavljajo podatki, na podlagi katerih organ ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča prijave ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere tiste, ki prejmejo javna sredstva. Po oceni IP za poslovno skrivnost v konkretnem postopku tako ni mogoče določiti tistih podatkov, ki odražajo izpolnjevanje razpisnih pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti prijava izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila prijava, ki je bila izbrana, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za izbranega prijavitelja, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega razpisa, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev.
V konkretnem primeru so zahtevani dokumenti nastali v okviru 3 postopkov javnih razpisov in je torej vsak od njih moral izpolnjevati pogoje razpisa, v okviru katerega je nastal. IP je zato ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev v nadaljevanju presojal za vsakega od dokumentov, ali vsebuje oz. predstavlja poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju ter ali gre za podatke, ki so po zakonu javni in torej ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost. Slednje je IP ugotavljal glede na razpisne pogoje posameznega javnega razpisa, v okviru katerega je posamezni dokument nastal.
1.1. Dokumenti iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe
Organ je v dokumentih iz 11. (pogodba št. 3511-02-920097 o izvedbi kulturnega projekta v letu 2002), 12. (pogodba št. 3511-04-920010 o financiranju in izvedbi kulturnega projekta v letih 2004-2006), 13. (dodatek k pogodbi št. 3511-04-920010 o financiranju in izvedbi kulturnega projekta v letih 2004-2006) in 15. (pogodba št. 3511-03-920007 o financiranju in izvedbi javnega kulturnega programa v letu 2003) alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe zaradi varstva poslovne skrivnosti prekril podatke o celotni vrednosti projekta, št. žiro računa oz. TRR izbranega ponudnika in podatka o subjektu, pri katerem je odprt ter v vsakem od dokumentov člen, ki določa dodatne pogoje, ki jih mora izbrani ponudnik izpolnjevati, da bi prejel v pogodbi določena sredstva. IP ugotavlja, da noben od navedenih podatkov ne predstavlja izjeme od prosto dostopnih informacij po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede podatka o celotni vrednosti projekta je organ pojasnil, da je bil v javnih razpisih, na podlagi katerih je nastala zahtevana dokumentacija, eden od pogojev, koliko (v odstotkih) sredstev lahko prijavitelj zaprosi od celotne vrednosti projekta. Sama vrednost projekta kot taka pa ni bila pogoj za uspešnost na razpisu. Če je prijavitelj izpolnjeval pogoje, je strokovna komisija predlagala višino sofinanciranja. IP ugotavlja, da celotna vrednost projekta predstavlja podatek, ki je povezan s porabo javnih sredstev. Iz razpisne dokumentacije za vse tri razpise namreč izhaja, da organ sofinancira le določen odstotek posameznega projekta (pri razpisu za leto 2002 glej Založništvo, 5. točka – finančna merila, pri razpisu za leto 2003 Splošni pogoji za sodelovanje na razpisu, točka 4.1, in pri razpisu za leto 2004-2006, Posebni pogoji, točka 4.3). Celotna vrednost projekta je torej podatek, iz katerega je mogoče ugotoviti, ali je organ upravičeno stranskemu udeležencu podelil določen znesek javnih sredstev in ni presegel zgornje meje višine sofinanciranja. IP zato ugotavlja, da podatek o celotni vrednosti projekta predstavlja podatek o utemeljenosti porabe javnih sredstev za izbranega ponudnika (stranskega udeleženca) oz. njegov projekt. Podatek o celotni vrednosti projekta je tako treba, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razkriti.
Podatek o številki žiro računa oz. transakcijskega računa pravne osebe ne izpolnjuje objektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti. Ne gre namreč za podatek, ki pomeni konkurenčno prednost stranskega udeleženca v kakršnemkoli pogledu in katerega sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju. Navedeni podatek torej ne vpliva na tržni konkurenčni položaj stranskega udeleženca. IP tako ugotavlja, da glede tega podatka nista izpolnjena ne subjektivni ne objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, zaradi česar izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
V zvezi z informacijami s prekritim 4. členom (dokument iz 11. alineje), 7. členom (dokument iz 12. alineje) in 8. členom (dokument iz 15. alineje) IP ugotavlja, da gre za informacije, povezane s porabo javnih sredstev, zaradi česar te ne morejo biti določene kot poslovna skrivnost. Gre namreč za določbe o pogojih, ki jih mora izpolnjevati stranski udeleženec kot izbrani ponudnik in izvajalec predmetnih pogodb, da bo prejel javna sredstva. Navedeni členi torej neposredno vsebujejo informacije o tem, kaj je organ (za javna sredstva) od stranskega udeleženca financiral. Ob upoštevanju že navedene določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako navedeni podatki ne morejo predstavljati izjeme od prosto dostopnih informacij po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je treba dostop do njih dopustiti.
V dokumentih iz 10. (dokument organa št. 6110-1/2014/2 z dne 28. 1. 2014) in 14. (sklep št. 403-1224/01/06 z dne 6. 5. 2002) alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe je organ iz naslova poslovne skrivnosti prekril podatke o subjektu, ki ni pogodbena stranka in ni prejemnik proračunskih sredstev. Vendar pa IP ugotavlja, da so informacije iz navedenih dokumentov (stališče subjekta oz. njegova povezanost s stranskim udeležencem) že prosto dostopne javnosti. Subjekt je namreč na svoji spletni strani objavil sporočilo za javnost, kjer je izrazil svoje stališče do projekta stranskega udeleženca in iz katerega so razvidna tudi dejstva iz zahtevanih dokumentov. Prav tako je informacije iz dokumenta stranski udeleženec celo sam objavil na svoji spletni strani ali v intervjujih za medije. Posledično IP ugotavlja, da glede podatkov o predmetnem subjektu ni izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, zaradi česar je treba dostop do teh podatkov dopustiti.
IP tako ugotavlja, da noben od podatkov, ki jih je organ iz naslova poslovne skrivnosti prekril v zahtevani dokumentaciji iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ne izpolnjuje pogojev za izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično je treba dostop do navedenih podatkov dopustiti.
1.2. Dokumenti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe
V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je organ iz naslova izjeme poslovne skrivnosti v celoti zavrnil dostop do dokumentov št. 6110-1/2014/7 z dne 15. 7. 2014, št. 06110-1/2014/8 z dne 31. 7. 2014 (Končno poročilo o izdaji Korana), št. 6110-1/2014/9, št. 403-1224/01-42 z dne 25. 9. 2002 s prilogami, št. 403-1224/01-8 z dne 1. 3. 2002, št. 403-2040/2003/5 z dne 2. 2. 2005, št. 403-2040/2003/1 z dne 9. 12. 2003, št. 403-245/2003-3 z dne 4. 4. 2003 in št. 403-245/2003 z dne 4. 3. 2003 ter dokumenta »Projekt prevoda »Kor'an-a« prevod: Mohsen Alhady in Margit P. Alhady in Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2003 z dne 27. 2. 2004 in 25. 2. 2004.
Dokument iz 1. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (dokument št. 6110-1/2014/7 z dne 15. 7. 2014) predstavlja odgovor stranskega udeleženca na poziv ministra za kulturo glede izpolnjevanja določenih pogodbenih obveznosti iz projekta. Dopis dejansko vsebuje podrobne informacije o poteku projekta, vključno z vsemi zapleti in načinom njihovega reševanja. Razkritje celotnega dopisa konkurenčnim založbam bi po ugotovitvah IP resnično lahko povzročilo občutno škodo stranskemu udeležencu, saj vsebuje podrobnosti o notranjih zapletih in razpletih pri izvedbi projekta. IP zato ugotavlja, da je glede navedenega dokumenta izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Vendar pa IP hkrati ugotavlja, da večji del predzadnjih dveh odstavkov dopisa predstavlja neke vrste poročilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti iz projekta. Po ugotovitvah IP tako navedeni del dopisa predstavlja informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, zaradi česar je treba na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do tega dela dokumenta dopustiti.
V zvezi z dokumentom iz 2. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (dokument št. 6110-1/2014/8 z dne 31. 7. 2014) je organ pojasnil, da gre za končno poročilo o projektu. Dokument vsebuje strategijo, kako se je stranski udeleženec lotil in izvedel sam projekt, kar bi lahko ogrožalo njegovo konkurenčnost na trgu. Zahtevani dokument vsebuje tudi stroškovnik, ki natančno opredeljuje, za katere dele prevoda oz. katero delo je stranski udeleženec porabil določena sredstva. Pri tem, po navedbah organa, zahtevani dokument ne izkazuje izpolnjevanja pogojev in kriterijev iz predmetnih razpisov. Gre le za obveznost poročanja, kot so ga določali takrat veljavni predpisi (konkretno 26., 27. in 28. člen Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna (Ur. l. RS, št. 74/2001). Ob vpogledu v zahtevani dokument IP ugotavlja, da ta v večjem delu vsebuje informacije, ki so splošno znane, ali pa jih je stranski udeleženec celo sam objavil na svoji spletni strani ali v intervjujih za medije. Edini del dokumenta, ki tako po ugotovitvah IP izpolnjuje pogoje po objektivnem kriteriju za obstoj poslovne skrivnosti, je stroškovnik na koncu dokumenta. Gre za podroben prikaz porabe sredstev za posamezno vrsto dela v okviru projekta, z razkritjem teh podatkov konkurenčnim založbam pa bi lahko stranskemu udeležencu nastala občutna škoda. Hkrati informacije po postavkah stroškovnika ne predstavljajo informacij, neposredno povezanih z utemeljenostjo porabe javnih sredstev. IP zato ugotavlja, da je treba dostop do stroškovnika na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti.
V dokumentu iz 3. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (dokument št. 6110-1/2014/9) stranski udeleženec odgovarja organu o podrobnostih odnosa s subjektom, ki v razpisnem postopku ni sodeloval. IP ugotavlja, da je stališče subjekta oz. njegova povezanost s stranskim udeležencem že javnosti prosto dostopna. Subjekt je namreč na svoji spletni strani objavil sporočilo za javnost, kjer je izrazil svoje stališče do projekta stranskega udeleženca in iz katerega so razvidna tudi dejstva iz zahtevanih dokumentov. Posledično IP ugotavlja, da glede podatkov o predmetnem subjektu ni izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, zaradi česar izjema od prosto dostopnih informacij iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
Dokument iz 4. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (dokument št. 403-1224/01-42 z dne 25. 9. 2002) predstavlja dopis organu, da mu stranski udeleženec pošilja dokumente za poročanje o projektu ter zaprosilo za nakazilo pogodbenih sredstev. Dokumentu so priloženi zahtevek za izplačilo subvencije za program ali projekt v letu 2002, delni obračun stroškov realiziranega programa v letu 2002, izjavo o izvedbi projekta, vsebinsko poročilo o poteku izvajanja projekta ter kopije obračunske dokumentacije. Ob vpogledu v sam dopis IP ugotavlja, da ta ne predstavlja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Gre namreč za naštevanje dokumentov, ki jih stranski udeleženec prilaga dopisu ter za zaprosilo za nakazilo finančnih sredstev iz pogodbenih obveznosti. Z razkritjem navedenih informacij stranskemu udeležencu nikakor ne more nastati občutna škoda. Hkrati pa gre nedvomno za informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, saj seznam dokumentov izkazuje, da stranski udeleženec v skladu s predpisi izpolnjuje svojo obveznost poročanja organu, zahteva za nakazilo pa neposredno predstavlja podatek o tem, koliko javnih sredstev naj organ nakaže stranskemu udeležencu. Izjema poslovne skrivnosti pa ni podana niti glede prve priloge k dopisu – zahtevka za izplačilo dela subvencije. Gre namreč za običajen obrazec, ki vsebuje osnovne podatke o stranskem udeležencu (naziv, naslov, davčna številka, žiro račun, telefon, faks, elektronska pošta) ter podatke o zahtevanem nakazilu (pogodba, na podlagi katere se nakazilo zahteva, ter znesek). Podatki o stranskem udeležencu predstavljajo splošno znane, v Poslovnem registru Slovenije javno dostopne podatke, podatki o zahtevanem nakazilu pa podatke, neposredno povezane s porabo javnih sredstev. Prav tako predstavlja podatke, neposredno povezane s porabo javnih sredstev, druga priloga k dopisu – delni obračun stroškov realiziranega programa v letu 2002. Vendarle IP ugotavlja, da je treba v tem dokumentu prekriti podatke iz rubrike A (avtorski honorarji). V njej je namreč natančno razdelano, kateremu avtorju je stranski udeleženec nakazal in koliko denarja za posamezen honorar. Pri tem ne gre za izkazovanje izpolnjevanja obveznosti ali pogoja iz javnega razpisa, zato je treba dostop do teh podatkov zavrniti. Tretja priloga k dopisu – izjava o izvedbi projekta ne vsebuje informacij, ki bi predstavljale poslovno skrivnost. Gre namreč za kratko izjavo stranskega udeleženca o tem, katero fazo projekta je zaključil in ali se bo projekt nadaljeval. Nikakor razkritje tega dokumenta ne more povzročiti stranskemu udeležencu občutne škode na trgu. Enako velja za četrto prilogo – vsebinsko poročilo o pripravi prevoda Kur'ana, saj ta predstavlja navedbo dejstev, katere faze projekta so zaključene v trenutku poročanja organu. Tudi zaradi razkritja tega dokumenta stranskemu udeležencu nikakor ne more nastati občutna škoda na trgu. Drugače pa je IP ugotovil glede zadnje priloge k dokumentu – kopije obračunske dokumentacije. Gre namreč za pogodbi med stranskim udeležencem in avtorjema, ki nedvomno izpolnjujeta objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Iz njiju so namreč razvidne podrobnosti poslovnega razmerja med avtorjema in stranskim udeležencem, razkritje pa bi stranskemu udeležencu lahko povzročilo občutno škodo na trgu. Hkrati pogodbi ne predstavljata informacije o porabi javnih sredstev. IP je zato ugotovil, da je treba dostop do teh pogodb zavrniti.
Ob vpogledu v dokument iz 6. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2003) IP ugotavlja, da gre za vsebinsko in finančno poročilo stranskega udeleženca organu o izvedbi projektov za leto 2003. Glede na naravo dokumenta (poročilo o izvedbi projektov) večji del dokumenta nedvomno predstavlja informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, saj gre za poročanje o tem, kaj je stranski udeleženec izvedel za prejeta javna sredstva oz. kaj je organ stranskemu udeležencu financiral z javnimi sredstvi. Takšnih informacij pa ne predstavljajo podatki o številu prodanih izvodov knjig na 2. in 3. strani dokumenta, besedila izven tabel na 2.-7. strani dokumenta ter celotna tabela na 8. in 9. strani dokumenta. Navedeni deli dokumenta podrobneje opisujejo splošno poslovanje stranskega udeleženca v zvezi s posameznimi programskimi sklopi projekta ter podrobneje razporeditev sredstev po postavkah. Pri tem je treba upoštevati, da ne gre za razporejanje zgolj javnih sredstev, temveč tudi za lastna sredstva stranskega udeleženca. Razkritje navedenih podatkov bi stranskemu udeležencu lahko povzročilo občutno škodo na trgu, hkrati pa ne gre za informacije, ki bi bile neposredno povezane s porabo javnih sredstev. Dostop do teh podatkov je tako treba zavrniti.
Dokument iz 7. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (dokument št. 403-2040/2003/5 z dne 2. 2. 2005) predstavlja opredelitev stranskega udeleženca o obsegu projekta za leto 2005. Navedeni dokument predstavlja delno poročilo o že opravljenem delu v zvezi s projektom in tako informacije o utemeljenosti že porabljenih javnih sredstev, delno pa opis dela, ki bo v okviru projekta izvedeno v letu 2005. Večji del dokumenta tako predstavlja informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, zaradi česar je treba dostop do teh informacij dopustiti. Navedeno pa ne velja za informacije v tabeli Finančna zgradba posamezne knjige na 3. in 4. strani dokumenta in za informacije na 6. strani dokumenta, kjer gre za podrobnejše informacije o razporeditvi sredstev po posameznih postavkah (tisk, avtorski honorarji itd.). Razporeditev sredstev v predmetnem javnem razpisu ni bila določena kot pogoj za uspešnost na razpisu, zato IP ugotavlja, da ne gre za podatke, neposredno povezane s porabo javnih sredstev, njihovo razkritje pa bi stranskemu udeležencu lahko povzročilo občutno škodo na trgu. Navedeno pa ne velja za podatke v rubrikah »Predlagana sredstva za sofinanciranje knjige s strani Ministrstva za kulturo« in »Zaprošena sredstva Ministrstva za šolstvo, znanost in šport«, saj gre za informacije o tem, koliko javnih sredstev naj bi bilo namenjenih izbranemu projektu za leto 2005, zaradi česar je treba dostop do teh podatkov dopustiti.
IP ob vpogledu v dokument iz 8. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (»Projekt prevoda Kor'an-a«) in na podlagi prejetih pojasnil organa ugotavlja, da gre za vsebinsko poročilo o poteku projekta, ki se nanaša na razpis iz leta 2003. Dokument vsebuje informacije o načrtovani letni realizaciji v obdobju od 2002 do 2005 in utemeljitev večletnosti projekta. Glede na naravo dokumenta gre po vsebini torej nedvomno za informacije o utemeljenosti porabe javnih sredstev s strani organa, zaradi česar navedeni dokument ne more biti označen kot poslovna skrivnost. Dostop do dokumenta je tako treba dopustiti.
Ob vpogledu v dokument iz 10. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (dokument št. 403-245/2003 z dne 4. 4. 2003) IP ugotavlja, da gre za izjavo stranskega udeleženca o predlogu strokovne komisije za financiranje iz državnega proračuna v letu 2003. Navedena izjava ne izkazuje izpolnjevanja pogojev in kriterijev iz razpisne dokumentacije oz. pogodbenih obveznosti. Gre za pripombe stranskega udeleženca na stališče komisije, ki ne izkazuje informacij v zvezi s porabo javnih sredstev. Komisija namreč na mnenje stranskega udeleženca ni vezana, sama se odloči, ali bo to mnenje upoštevala ali ne. Hkrati pa dokument predstavlja stališča stranskega udeleženca o lastnih projektih, ki vsebuje veliko podrobnosti oz. informacij, katerih razkritje bi za konkurente stranskega udeleženca pomenilo konkurenčno prednost. IP zato ugotavlja, da je glede navedenega dokumenta izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti in je treba dostop na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti.
Dokumenti iz 5. (dokument št. 403-1224/01-8 z dne 1. 3. 2002), 9. (dokument št. 403-2040/2003/1 z dne 9. 12. 2003) in 11. (dokument št. 403-245/2003 z dne 4. 3. 2003) alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe predstavljajo prijave stranskega udeleženca na predmetne javne razpise. V delu, kjer navedeni dokumenti vsebujejo osnovne, javnosti prosto dostopne informacije o stranskem udeležencu (1. in 2. stran prijavnega obrazca pri dokumentu iz 5. alineje ter 1. stran prijavnega obrazca pri dokumentih iz 9. in 11. alineje), objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti zagotovo ni izpolnjen. Enako velja za izjavi o izpolnjevanju pogojev (8. stran prijavnega obrazca pri dokumentu iz 9. alineje ter 2. in 3. stran prijavnega obrazca pri dokumentu iz 11. alineje) ter za redna izpiska iz sodnega registra v dokumentih iz 9. in 11. alineje. Izjavi o izpolnjevanju pogojev ne vsebujeta informacij, katerih razširjanje v javnosti bi lahko kakorkoli škodilo stranskemu udeležencu ali kakorkoli vplivalo na njegov konkurenčni položaj na trgu. Poleg tega sta bili izpolnjeni izjavi pogoj za uspešnost na predmetnih javnih razpisih, zaradi česar IP šteje, da izkazujeta dejstva o upravičenosti izbire stranskega udeleženca kot prejemnika javnih sredstev in s tem torej predstavljata podatke, povezane s porabo javnih sredstev. Redna izpiska iz sodnega registra pa vsebujeta podatke, ki so javni že na podlagi določb Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg). Glede na določbo 7. člena mora biti vsakomur prek spletnih strani Agencije za javnopravne evidence (AJPES) omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register. Prav tako objektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti ne izpolnjujejo podatki na 2.-4. ter 7. strani prijavnega obrazca ter seznam Prvič izdane knjige v letu 2002 in 2003 v dokumentu iz 9. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Gre namreč za osnovne podatke o številu izdanih naslovov stranskega udeleženca z različnih področij ter za osnovne podatke o samem projektu Koran. Pri tem je večina podatkov javnosti že dostopnih, saj je projekt že zaključen. Razkritje teh podatkov javnosti tako ne more vplivati na konkurenčni položaj stranskega udeleženca na trgu. Drugače velja le za podatke o doseženi višini avtorskega honorarja v letih 2003 in 2004, do katerih je treba dostop zavrniti, saj je izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, hkrati pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti pa izpolnjujejo tudi finančna zgradba na 3. strani prijavnega obrazca v dokumentu iz 5. alineje, finančna zgradba projekta v letih 2004 in 2005 na 5. in 6. strani prijavnega obrazca v dokumentu iz 9. alineje ter celoten finančni načrt za leto 2003 in sklop opreme v prijavnem obrazcu v dokumentu iz 11. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Gre namreč za podrobno opredelitev, koliko sredstev želi stranski udeleženec porabiti po posameznih delih projekta. Iz tega dokumenta je tako razvidna strategija, kako je stranski udeleženec nameraval izvesti sam projekt, kar bi lahko ogrožalo njegovo konkurenčnost na trgu. Pri tem podatki o zaprošenem deležu sredstev od ministrstva v dokumentih iz 5. in 9. alineje, podatek o skupnih stroških v dokumentu iz 5. alineje ter podatki o prejetih sredstvih iz proračuna na 1. strani finančnega načrta za leto 2003 v dokumentu iz 11. alineje predstavljajo podatke, povezana s porabo javnih sredstev, zaradi česar je treba dostop do njih, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dopustiti.
Ob pregledu dokumentov iz 5. in 11. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da ta vsebujeta tudi številne priloge k prijavnim obrazcem.
Dokument iz 5. alineje vsebuje prilogi povzetek predloga prevoda Korana avtorjev Mohsen Alhady in Margit P. Alhady in kopijo članka »Prevajanje Korana« avtorice Margit Podvornik Alhady. Glede povzetka predloga prevoda Korana avtorjev Mohsen Alhady in Margit P. Alhady IP ugotavlja, da bi sicer lahko predstavljal informacije, katerih razkritje bi škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca na trgu, vendar pa IP ugotavlja, da je v prvi vrsti projekt že zaključen, njegov končni rezultat (prevod Korana) pa že javnosti prosto dostopen. Hkrati pa gre pri tem dokumentu nedvomno za informacije v povezavi s porabo javnih sredstev, saj je bil dokument osnova za izbiro projekta na razpisu. V zvezi z drugo prilogo k dokumentu iz 5. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe – kopijo članka »Prevajanje Korana« avtorice Margit Podvornik Alhady pa IP ugotavlja, da gre za javnosti prosto dostopen, javno objavljen dokument. Posledično je treba dostop do navedenih prilog k dokumentu iz 5. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe dopustiti.
Dokument iz 11. alineje vsebuje 10 prilog – (1) Vsebinska obrazložitev nakupa opreme, (2) Predstavitev prostorskih in tehničnih kapacitet predlagatelja, (3) Navedba enot opreme, ki je bila v zadnjem triletnem obdobju sofinancirana iz javnih sredstev s predračuni, in (4)-(10) izpolnjene obrazce Založništvo – za programske sklope Izdaja knjig, Izdaja revij, Razvijanje bralne kulture, Programi knjigarn za knjigarno Tranströmer, Programi knjigarn za knjigarno na FDV ter Mednarodna dejavnost s prilogami.
IP ugotavlja, da je objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen glede prilog št. 1, 2 ter predračunov, priloženih k prilogi 3. Pri tem priloga 1 vsebuje informacije o tem, zakaj stranski udeleženec želi kupiti novo opremo ter za katere namene jo bo uporabil, priloga 2 pa seznam vseh prostorskih in tehničnih kapacitet stranskega udeleženca. Gre za podatke o tehničnem delovanju stranskega udeleženca, o opremi, ki jo za svoje aktivnosti uporablja, in za podrobnosti o lokacijah njegovih poslovnih prostorov. IP ugotavlja, da bi razkritje teh podatkov stranskemu udeležencu lahko povzročilo občutno škodo na trgu. Ker navedeni podatki ne predstavljajo informacij v zvezi s porabo javnih sredstev, je IP ugotovil, da prilog 1 in 2 k dokumentu iz 11. alineje ni dopustno razkriti. Enako je IP ugotovil glede predračuna, ki ga je stranski udeleženec priložil k prilogi 3. Gre namreč za predračune za nakup opreme, ki vsebujejo natančno specifikacijo opreme, ki jo je kupil stranski udeleženec. Drugače pa je IP ugotovil glede same priloge 3 – tabele, ki vsebuje navedbo enot opreme, ki je bila v zadnjem triletnem obdobju od priprave dokumenta sofinancirana iz javnih sredstev. Navedeni dokument tako vsebuje podatek o tem, za kakšne namene so bila porabljena javna sredstva, torej je treba dostop do njega dopustiti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav tako je treba dopustiti dostop do priloge št. 4 – osnovnega izpolnjenega obrazca Založništvo – za programski sklop Izdaja knjig. Prva stran tega obrazca namreč vsebuje informacije o številu izdanih naslovov stranskega udeleženca z različnih področij, torej informacije, ki so javnosti prosto dostopne. Hkrati podatki o številu s strani ministrstev sofinanciranih naslovov predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Enako velja za podatke iz 3. strani osnovnega obrazca za navedeni programski sklop, saj vsebuje podatke o izbranem projektu ter o sredstvih, ki jih je organ odobril stranskemu udeležencu. Prav tako pa posredno podatke o porabi javnih sredstev predstavljajo informacije o predvidenih stroških projektov v primerjavi z zneskom sredstev, za katera je stranski udeleženec zaprosil organ. Iz razpisne dokumentacije za predmetni razpis za leto 2003 namreč izhaja, da organ sofinancira le določen odstotek posameznega projekta (Splošni pogoji za sodelovanje na razpisu, točka 4.1). Primerjava predvidenih stroškov z zaprošenim deležem projekta je torej podatek, iz katerega je mogoče ugotoviti, ali je organ stranskemu udeležencu upravičeno podelil določen znesek javnih sredstev in ni presegel zgornje meje višine sofinanciranja. Glede na vse navedeno, je treba torej dostop do izpolnjenih prvih treh strani osnovnega obrazca Založništvo – za programski sklop Izdaja knjig dopustiti. Vendarle IP ugotavlja, da je treba na prvi strani obrazca zavrniti dostop do podatka o doseženi višini avtorskega honorarja v letu 2002, saj je izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, hkrati pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa ne predstavlja niti seznam »Prvič izdane knjige v letu 2002«, ki je priložen k prilogi št. 4 k dokumentu iz 11. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Navedeni seznam namreč vsebuje osnovne podatke o knjigah, ki jih je stranski udeleženec izdal (in torej javno objavil) v letu 2002. Razkritje teh podatkov javnosti tako ne more vplivati na konkurenčni položaj stranskega udeleženca na trgu.
IP je nadalje ugotovil, da je treba iz naslova poslovne skrivnosti zavrniti dostop do podatkov o finančnih zgradbah za posamezne knjige s prilogami, ki so del priloge št. 4 k dokumentu iz 11. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Gre namreč za podrobne informacije o finančni konstrukciji posameznega projekta, kot ga je predvidel stranski udeleženec. Iz tega dokumenta je tako razvidna strategija, kako je stranski udeleženec nameraval izvesti posamezne projekte, kar bi lahko ogrožalo njegovo konkurenčnost na trgu. Poleg tega ti dokumenti ne predstavljajo dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev, saj razporeditev sredstev na honorarje in tisk ni bila pogoj za uspešnost prijavitelja na predmetnem javnem razpisu. Iz istega razloga je treba zavrniti dostop do k prilogi št. 4 k dokumentu – obrazložitev avtorskih honorarjev. Ta namreč vsebuje podrobnosti o načinu določanja avtorskih honorarjev s strani stranskega udeleženca, pri čemer hkrati ne gre za pogoj za uspešnost na predmetnem razpisu.
Glede prilog št. 5, 6, 7, 8, 9 in 10 k dokumentu iz 11. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe (obrazci Založništvo – za programske sklope Izdaja revij, Razvijanje bralne kulture, Organizacija literarnih festivalov, Programi knjigarn, Mednarodna dejavnost) je IP ugotovil, da je treba dopustiti dostop do prve strani izpolnjenih obrazcev, v primeru priloge št. 10 pa tudi do 6., 8. in 10. strani dokumenta. Navedeni deli dokumentov namreč vsebujejo osnovne podatke o programskih sklopih, ki jih stranski udeleženec prijavlja na razpis, o zneskih, ki so jih pristojna ministrstva že izplačala za izvedbo teh programskih sklopov ter o zaprošenih zneskih za njihovo sofinanciranje v prihodnosti. Vključeni so tudi podatki o vseh predvidenih stroških oz. celotni vrednosti izvedbe posameznega programskega sklopa. Osnovni podatki o programskih sklopih ne izpolnjujejo objektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti, saj gre za splošno znana dejstva. Podatki o že izplačanih in zaprošenih sredstvih ter o skupnih stroških oz. celotni vrednosti programskih sklopov pa predstavljajo podatke v povezavi s porabo javnih sredstev. Informacije o predvidenih stroških oz. celotni vrednosti projektov v primerjavi z zneskom sredstev, za katera je stranski udeleženec zaprosil organ, namreč izkazujejo, ali je organ upravičeno stranskemu udeležencu podelil določen znesek javnih sredstev in ni presegel zgornje meje višine sofinanciranja.
Vendar pa IP ugotavlja, da je treba iz naslova poslovne skrivnosti zavrniti dostop do 2.-5. strani izpolnjenega obrazca za programski sklop Izdaja revij, 2.-7. strani obrazca za programski sklop Razvijanje bralne kulture, 2.-5. strani obrazca Organizacija literarnih festivalov, vključno s finančno konstrukcijo in predračunom, 2.-5. strani obrazca Programi knjigarn za knjigarno Transrömer, 2.-4. strani obrazca Programi knjigarn za knjigarno na FDV ter 2-5., 7., 9., 11. in 15. strani obrazca Mednarodna dejavnost. Navedeni dokumenti namreč vsebujejo podrobne informacije o finančni konstrukciji posameznega programskega sklopa, kot jo je predvidel stranski udeleženec. Iz teh dokumentov je tako razvidna strategija, kako je stranski udeleženec nameraval izvesti posamezni programski sklop in kako je nameraval razporediti sredstva po posameznih postavkah za posamezni programski sklop, kar bi lahko ogrožalo njegovo konkurenčnost na tem trgu. Poleg tega ne gre za informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, saj razporeditev sredstev na posamezne postavke ni bila pogoj za uspešnost na predmetnem javnem razpisu. Iz istega razloga je treba zavrniti dostop do k obrazcu za programski sklop Izdaja revij priloženega vsebinskega programa uredništva za leto 2003 in ponudbo za tisk revije.
Drugače pa IP ugotavlja glede k posamezni prilogi priloženih recenzij in predstavitev posameznih programskih sklopov, vabil k sodelovanju pri posameznih programskih sklopih ter kopij javno objavljenih člankov oz. prispevkov v zvezi s posameznim programskim sklopom. Navedeni dokumenti namreč ne vsebujejo informacij, ki bi lahko vplivale na konkurenčni položaj stranskega udeleženca in mu tako povzročile občutno škodo na trgu. Hkrati pa kopije člankov oz. prispevkov predstavljajo javnosti že dostopne in objavljene informacije. Dostop do teh dokumentov je zato treba dopustiti.
2. Izjema varstva osebnih podatkov
Organ je z izpodbijano odločbo prosilcu omogočil vpogled v dokumente iz 1. točki izreka, vendar je v njih med drugim prekril informacije, ki naj bi predstavljale izjemo od prosto dostopnih informacij po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je IP ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.
2.1. Dokumenti iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe
Ob vpogledu v sporne dokumente iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da ti resnično vsebujejo osebne podatke. Vendar pa to še ne pomeni, da je treba dostop do vseh osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih zavrniti, saj je v določenih primerih dostop do njih dopusten. V nadaljevanju je IP ugotavljal utemeljenost zavrnitve dostopa do osebnih podatkov po sklopih spornih dokumentov iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.
V dokumentih iz 2. (dopolnilna odločba št. 403-1823/2003-8 z dne 24. 1. 2005), 3. (odločba št. 403-1823/2003-6 z dne 27. 1. 2004), 4. (dokument št. 403-245/2003-2 z dne 2. 4. 2003), 5. (dokument št. 403-245/2003 z dne 2. 4. 2003), 6. (dokument št. 403-1823/2003-4 z dne 9. 1. 2004), 15. (pogodba št. 3511-03-920007 o financiranju in izvedbi javnega kulturnega programa v letu 2003) in 17. (odločba št. 403-50/2003-37 z dne 22. 4. 2003) alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe je organ prekril imena in priimke avtorjev del, katerih izdajo so izvedli posamezni izvajalci večletnih založniških projektov. Gre za splošno znane avtorje, katerih imena in priimki so v povezavi z v dokumentih naštetimi deli že prosto dostopna javnosti. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da ima avtor možnost sam se odločiti, ali se bo avtorsko delo objavilo z njegovim pravim imenom ali ne. Glede na določbo drugega odstavka 18. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13 v nadaljevanju ZASP) lahko avtor določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako. Posledično je treba sklepati, da so osebni podatki avtorjev v konkretnem primeru že javno objavljeni ob njihovi privolitvi. Ne glede na navedeno, pa IP ugotavlja tudi, da gre v konkretnem primeru za podatke o projektih, ki so bili, na podlagi zahtevanih odločb in njihovih dopolnitev, financirani iz javnih sredstev. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero se, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre, med drugim, za podatke o porabi javnih sredstev. V konkretnem primeru torej zahtevani podatki hkrati predstavljajo informacije o tem, za kakšne namene (za financiranje katerih projektov) je organ porabil javna sredstva. Posledično IP ugotavlja, da navedeni podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in torej glede njih izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, zaradi česar je treba dostop do teh dokumentov dopustiti v celoti.
V dokumentih iz 8. (zahtevek za izplačilo subvencije za program ali projekt v letu 2004 z dne 5. 10. 2004), 9. (dokument št. 403-2040/2003/6 z dne 1. 12. 2005) in 18. (zahtevek za izplačilo subvencije z dne 28. 10. 2003) je organ prekril določene osebne podatke fizične osebe, ki ni javni uslužbenec. IP ugotavlja, da gre v vseh treh dokumentih za bivšega direktorja subjekta in torej, v času nastanka dokumentov, za njegovega zakonitega zastopnika. Ime in priimek oseb, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih subjektov, sta v skladu z veljavno zakonodajo javno dostopna v Poslovnem registru Slovenije na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence Slovenije (AJPES). Posledično ime in priimek ter funkcija (direktor) posameznika v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj gre za podatke, ki so javni že v skladu z veljavno zakonodajo. Drugače pa IP ugotavlja glede podatkov o naslovu elektronske pošte posameznika, ki je razviden iz dokumentov iz 8. in 9. alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Navedeni podatek namreč, na podlagi veljavne zakonodaje, ni prosto dostopen javnosti. Prav tako pravne podlage za njegovo razkritje ni našel IP, zato je odločil, da se dostop do tega podatka prosilcu zavrne, saj je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je v dokumentu iz 18. alineje prekril podatke, ki po ugotovitvah IP sploh ne predstavljajo osebnih podatkov, saj gre za podatke, ki se nanašajo na pravno in ne na fizično osebo. Gre za podatke o telefonu, faksu, elektronski pošti, št. TRR ter ekspozituri pravne osebe. Pri tem IP ugotavlja tudi, da navedenih podatkov organ ni prekril v dokumentih iz 8. in 9. alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe, čeprav gre za identične podatke in istovrstne dokumente. Ker navedeni podatki ne predstavljajo osebnih podatkov, izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
V dokumentih iz 11. (pogodba št. 3511-02-920097 o izvedbi kulturnega projekta v letu 2002), 12. (pogodba št. 3511-04-920010 o financiranju in izvedbi kulturnega projekta v letih 2004-2006) in 15. (pogodba št. 3511-03-920007 o financiranju in izvedbi javnega kulturnega programa v letu 2003) alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe je organ prekril podatke o imenu in priimku skrbnika pogodbe. IP ugotavlja, da gre tudi v teh primerih za takratnega direktorja in torej zakonitega zastopnika pravne osebe, katerega osebni podatki so že po zakonu javni in prosto dostopni v evidencah AJPES. Posledično tudi glede teh podatkov ni podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je v dokumentu iz 18. alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe (zahtevek za izplačilo subvencije z dne 28. 10. 2003) prekril telefonsko številko, številko faksa, elektronski naslov, št. TRR in ekspozituro pravne osebe. Naslovi, splošne telefonske številke ali številke TRR pravnih oseb ne predstavljajo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, zaradi česar je treba dostop do njih dopustiti.
IP je tako ugotovil, da je organ iz naslova izjeme od prosto dostopnih informacij iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ utemeljeno prekril le podatke o naslovu elektronske pošte posameznika v dokumentih iz 8. in 9. alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe, torej v zahtevku za izplačilo subvencije za program ali projekt v letu 2004 z dne 5. 10. 2004 in dokumentu št. 403-2040/2003/6 z dne 1. 12. 2005.
2.2. Dokumenti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe
IP je ob vpogledu v dokumente iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe ugotovil, da ti sicer vsebujejo osebne podatke, vendar je dostop do njih dopusten. Gre namreč za imena, priimke, funkcije in podpise javnih uslužbencev v povezavi z opravljanjem dela iz njihovega delovnega razmerja v javnem sektorju. Dostop do navedenih osebnih podatkov je torej dopusten na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav tako je dopusten dostop do podatkov o imenu, priimku, podpisu in funkciji zakonitega zastopnika stranskega udeleženca, saj gre za podatke, ki so javnosti prosto dostopni v evidencah AJPES na podlagi veljavne zakonodaje.
V konkretnem primeru je dopusten tudi dostop do podatka o imenu, priimku, funkciji in podpisu vodje projekta. Kdo je vodja projekta, je namreč razvidno iz javno objavljenih prispevkov, med drugim tudi iz intervjujev z njim. Enako velja za javnosti že prosto dostopne podatke o imenih in priimkih avtorjev posameznih del.
Vendar pa je IP ugotovil, da je treba prekriti podatek o naslovu elektronske pošte fizične osebe na 2. strani dokumenta iz 4. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe, saj ni pravne podlage za razkritje in gre za varovan osebni podatek.
3. Sklepno
IP je ob pregledu dokumentacije, ki je predmet tega pritožbenega postopka, in upoštevanju navedb vseh strank v postopku ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena tako glede prekritih podatkov v posredovanih dokumentih iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, kot tudi glede zavrnitve dostopa do dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. V tem delu je zato IP odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil ter v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V preostalem delu je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takes.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka