Prosilec - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-16/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval zapisnike in sklepe kolegija ministra za kulturo, Izhodišča za pripravo novega zakona s področja verskih skupnosti, osnutek novega Zakona o verski skupnosti in zapisnike ter uradne zaznamkov delovnih sestankov Urada za verske skupnosti. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi izpodbijal navedbe organa, da z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-16/2015/6
Datum: 4. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 12. 2014, zoper odločbo, z dne 17. 12. 2014, št. 090-56/2014/14 Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O ČB O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 20. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do:
I. vseh zapisnikov in sklepov kolegija ministra za kulturo v obdobju med 5. 5. 2014 in 20. 11. 2014, vključno s številko zadeve, pod katero organ vodi navedene zapisnike
II. »Izhodišč« za pripravo novega zakona s področja verskih skupnosti, ki jih omenja zapisnik kolegija ministra za kulturo z dne 15. 7. 2013 (tč. A.2) in ki so bila pripravljena do 31. 8. 2014, vključno s številko zadeve, pod katero organ vodi navedeni dokument
III. osnutka novega Zakona o verski skupnosti, ki ga omenja zapisnik kolegija ministra z dne 16. 12. 2013 pod tč. 3 in ga opredeljuje kot pripravljenega ter poslanega kabinetu Predsednika Vlade (v nadaljevanju KPV), vključno s številko zadeve, pod katero organ vodi pripravo novega zakona o verski skupnosti
IV. vseh zapisnikov in uradnih zaznamkov delovnih sestankov Urada za verske skupnosti, ki so nastali v obdobju med 1. 1. 2013 in 20. 11. 2014
Prosilec je ob tem navedel, da zahtevane informacije želi prejeti v elektronski obliki na e-naslov: …
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-56/2014/14, z dne 17. 12. 2014, v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca in v nadaljevanju pojasnil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Posledično organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 19. 12. 2014 vložil pritožbo. Navedel je, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita ter pojasnil utemeljitve v zvezi s posameznimi točkami zahteve, in sicer v zvezi s:
- tč. I. zahteve;
Organ je priznal, da ministrica ima posvetovalne sestanke s pristojnimi sodelavci s posameznih področij ter, da ima ekipo ožjih sodelavcev, zahteva pa se je nanašala na zapisnike in sklepe teh sestankov. Objektivno ni mogoče verjeti, da komunikacija ministra z ožjimi sodelavci temelji samo na ustnih sklepih in ustnih zapisnikih, saj delo državnih organov temelji na neposrednih naročilih in sklepih, ki so vedno zapisani in nato ocenjeni v neki pisni obliki (zapisnik, elektronska pošta, ipd.).
- tč. II. in III zahteve;
Organ priznava, da so na sestankih ministra redno obravnavali tako izhodišča kot osnutek novega zakona. Ob tem organ priznava, da izhodišča in osnutek zakona obstajajo v obliki zapiskov, ki obsegajo različne različice, ko so se gradile in dopolnjevale pred in po posredovanju državnemu sekretarju, gradivo pa sprotno izgrajujejo še danes. Prav tako priznava, da je osnutek omenjenega zakona pripravljen in da gre v razpravo v KPV, in da je bil osnutek zakona poslan po e-pošti državnemu sekretarju.
- tč. IV. zahteve;
Objektivno ni mogoče verjeti, da komunikacija direktorja s sodelavci temelji samo na ustnih sklepih in ustnih zapisnikih, saj delo državnih organov temelji na neposrednih naročilih in sklepih, ki so vedno zapisani in nato ocenjeni v neki pisni obliki (zapisnik, elektronska pošta, ipd.).
Nobeden od zahtevanih dokumentov nima statusa tajne oz. varovane informacije v skladu s 6. čl. ZDIJZ. Organ bi moral opraviti škodni test in posredovati zahtevane informacije v skladu z 2. in 5. čl. ZDIJZ.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-56/2014/16, z dne 15. 1. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP, dne 27. 1. 2015, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. čl. ZInfP. Organ je ob tem pojasnil v zvezi s:
- tč. I. zahteve;
Organ je preveril pri generalni sekretarki (ga. …) in dejansko še danes na posvetovalnih sestankih ministrice ni urejen sistem, po katerem bi se pisalo zapisnike.
- tč. II. in III zahteve;
Organ je od državnega sekretarja prejel ustno nalogo in začel razvijati osnutek zakona. V tem trenutku organ razpolaga z dokumentom Zakon o verski svobodi (osnutek), ki je dolg 64 strani in predstavlja aktualno verzijo dokumenta, na katerem se neprestano dela in se ga dograjuje. Vmesnih faz dokumenta organ ni sproti shranjeval in z njimi ne razpolaga. Organ je glede dokumenta, na katerega se sklicuje zapisnik z dne 15. 7. 2013, pojasnil, da je to dokument, ki ga je prejel državni sekretar in se je nato nadalje usklajeval pri organu. Organ poudarja, da te delovne verzije nima shranjene v materializirani obliki, iz obstoječega delovnega osnutka zakona pa zahtevanega dokumenta ni mogoče izluščiti oz. ga rekonstruirati. Organ je glede dokumenta, na katerega se sklicuje zapisnik z dne 16. 12. 2013, pojasnil smiselno enako.
- tč. IV. zahteve;
Organ ima vsakodnevne delovne posvete, pri katerih se ne pišejo zapisniki ali uradni zaznamki. Gre za zelo majhen kolektiv, ki se sproti medsebojno usklajuje. Urad ni organ v sestavi ministrstva oz. organa (je notranje organizacijska enota organa) in ni dolžan pisati poročil o delu, razen v primeru izrecnih navodil ministra, ki pa jih v predmetni zadevi ni bilo.
Organ je, dne 4. 2. 2015, na IP naslovil dopis, v katerem je pojasnil, da je preveril pri g. … (bivši državni sekretar), ali razpolaga z dokumentom, na katerega se sklicuje zapisnik kolegija Ministra, z dne 16. 12 2013 (osnutek Zakona o verski svobodi). Pojasnil je, da z dokumentom ne razpolaga in se ne spomni, ali je bil poslan na KPV, je pa o vsebini morebitnega Zakona o verski svobodi po navedeni seji kolegija ministra ustno razpravljal s tedanjo predsednico Vlade.
IP je dne 3. 3. 2015 opravil pogovor z Generalnim sekretariatom Vlade (v nadaljevanju GSV) z namenom ugotovitve, ali je organ v obdobju, ki ga navaja prosilec v zahtevi, na GSV posredoval dokument Izhodišča za pripravo novega zakona s področja verskih skupnosti. GSV je pojasnil, da je dne 2. 8. 2013 od organa prejel le dokument št. 00700-107/2013/4, ki pa ni dokument, ki ga je zahteval prosilec.
IP je dne 4. 3. 2015 opravil pogovor s KPV z namenom ugotovitve, ali je organ v obdobju, ki ga navaja prosilec v zahtevi, na KPV posredoval dokument osnutek Zakona o verskih skupnostih. KPV je pojasnil, da od organa ni prejel dokumenta (ga nima v evidenci), ki bi ustrezal dokumentu, ki ga je zahteval prosilec od organa.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem informacije javnega značaja:
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za kulturo, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 32.a čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZDU-1), ki določa, da Ministrstvo za kulturo opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa.
IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo, ogleda in camera ter razgovora z organom ugotovil, da organ pri posvetovalnih sestankih ministrice nima urejenega sistema, po katerem bi se pisalo zapisnike. Prav tako zapisnikov ali uradnih zaznamkov ne vodi Urad za verske skupnosti, saj gre za zelo majhen kolektiv, ki se sproti medsebojno usklajuje. Poročil o delu ni dolžan pisati, razen v primeru izrecnih navodil ministra, ki pa jih v predmetni zadevi ni bilo. IP je v zvezi s tč. II. in III. zahteve ugotovil, da organ sicer razpolaga z dokumentom Zakon o verski svobodi (osnutek), vendar to ni dokument, ki ga je zahteval prosilec, saj ne gre za verzijo osnutka, ki jo je navedel prosilec v zahtevi. Vmesnih faz dokumenta organ ni sproti shranjeval in z njimi ne razpolaga. IP je, na podlagi razgovora z GSV in KPV, ugotovil, da organ na te institucije ni pošiljal dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, zato ti dokumenti niso shranjeni oz. evidentirani v sistemu. Organ je prepričljivo pojasnil, da je zahtevane dokumente prejel nekdanji državni sekretar pri organu, vendar z njim ne razpolaga, organ pa teh delovnih verzij tudi nima shranjenih v materializirani obliki. Iz obstoječega delovnega osnutka zakona, s katerim organ razpolaga, pa zahtevanega dokumenta ni mogoče izluščiti oz. ga rekonstruirati. IP nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki so prepričljive in logično argumentirane ter glede na navedeno ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami.
Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana z dne 17. 12. 2014, št. 090-56/2014/14. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo z dne 17. 12. 2014, št. 090-56/2014/14.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka