Kron Telekom d.o.o. - Elektro Gorenjska
+ -Številka: 090-254/2013
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je zaprosil za dokumentacijo izbranega ponudnika v okviru javnega naročila »Nabava, implementacija in vzdrževanje distribucijskega centra vodenja Elektra Gorenjska, d.d.«. Organ je zahtevi delno ugodil; zavrnil je le dostop do podrobne specifikacije oziroma t.i. Work Statement-a. Informacijski pooblaščenec je pritožbi ugodil v delu, v katerem WS izkazuje pomembno vsebinsko zvezo s kriterijem porabe javnih sredstev, zaradi česar sklicevanje na poslovno skrivnost, v tem delu, ni mogoče. ODLOČBA:
Številka: 090-254/2013/4
Datum: 7. 7. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB, 117/06 – ZDavP-2 in 23/14; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: Kron Telekom, telekomunikacijski engeniring, d.o.o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj, z dne 6. 12. 2013, zoper odločbo organa: Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj, št. 982588, z dne 25. 11. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 6. 12. 2013 zoper odločbo organa št. 982588, z dne 25. 11. 2013 se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v tridesetih dneh od vročitve te odločbe posredovati kopijo 1. do 19. strani dokumenta »DCV Elektro Gorenjska - Podrobna specifikacija (WS – Work Statement)« (datum 8. julij 2013, verzija 5, koda dokumenta GDB/EG-DCV/2012/P01), ki ga je pripravilo podjetje GDB, d.o.o., pri čemer mora na 2 strani, v rubriki »Podatki o dokumentu«, v peti vrstici z nazivom »Izdelal«, prikriti po vrsti drugo osebno ime (ime in priimek) izdelovalca.
2. V preostalem delu – glede strani 20 do strani 144 dokumenta in glede osebnih podatkov, ki jih je treba prikriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka – se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 11. 10. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za pridobitev kopij dokumentov, nastalih pri izvajanju javnega naročila »Nabava, implementacija in vzdrževanje distribucijskega centra vodenja Elektra Gorenjska, d.d.«, št. JN-10/2012 (računi, pogodbe, poročila, zapisniki, priloge teh dokumentov).
Organ je zahtevi prosilca delno ugodil. Z odločbo št. 982588, z dne 25. 11. 2013 je bil prosilcu zavrnjen le dostop do ene izmed prilog pogodbe – »Work Statement«, ker gre za poslovno skrivnost. Pogodbeni stranki – organ in družba GDB, d.o.o. sta se dogovorili, da vsebina te priloge ne more biti dostopna javnosti. S stališča organa kot naročnika je predmetni dokument poslovna skrivnost iz razloga, ker opredeljuje delovanje distribucijskega centra vodenja, ki je za organ zelo velikega pomena pri zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo, in razkrivanje njegovega delovanja, predvsem z vidika varnosti, širši javnosti ni dopustno. S stališča družbe GDB, d.o.o. pa predmetni dokument vsebuje izvedbene aktivnosti, ki natančno določajo njihov produkt, in ki se ne smejo razkrivati konkurenčnim družbam. Iz tega razloga je organ ob podpisu pogodbe predmetni dokument (priloga 3) označil kot poslovno skrivnost (in s štampiljko »zaupno«), in je ne sme razkrivati tretjim osebam. Organ je družbo GDB, d.o.o. kot stranskega udeleženca pozval, da dodatno utemelji, zakaj predmetni dokument predstavlja poslovno skrivnost. Družba GDB, d.o.o. je na poziv odgovorila dne 21. 11. 2013. Poleg strinjanja s posredovanimi stališči družbe GDB, d.o.o., je organ sklicevanje na poslovno skrivnost utemeljil še z naslednjimi pojasnili:
- temeljno poslanstvo organa je zagotavljati končnim odjemalcem zanesljivo in kakovostno dobavo električne energije. Tako je oskrbovanih več kot 87 tisoč odjemalcev na območju Gorenjske. Skrbi za kakovostno delovanje 5.200 - kilometrskega omrežja različnih napetostnih nivojev, 15 razdelilno transformatorskih postaj, 6 razdelilnih postaj, več kot 1300 transformatorskih postaj, itd. Z rednim in načrtnim vlaganjem v omrežje dosega najvišjo možno kakovost oskrbe. V veliki meri k uspešnosti družbe prispeva tudi distribucijski center vodenja Elektra Gorenjska, d.d. (DCV). Ta za organ predstavlja najbolj vitalen in ranljiv del distribucijskega sistema, od katerega je odvisna varna in zanesljiva dobava električne energije. Kakršno koli razkrivanje delovanja tega sistema, predvsem z vidika varnosti, ni dopustno. Ni izključeno, da občutljive podatke (podrobnosti sistema oziroma tehničnih rešitev ter zaščite) prek ZDIJZ pridobi tudi oseba z nameni škodovanja energetskemu sistemu. Podrobno poznavanje sistema povečuje možnost nepooblaščenega, zlonamernega vdora v DCV in posledično možnost izvajanja stikalnih manipulacij v omrežju, kar lahko povzroči razpad omrežja, ne le na območju Gorenjske, ampak tudi na širšem območju države;
- organ je zavezan spoštovati 21. člen pogodbe, sklenjene med njim in družbo GDB, d.o.o., ki opredeljuje poslovno skrivnost. Če nasprotna pogodbena stranka izrazi svojo voljo in označi del pogodbe (tj. prilogo WS) kot poslovno skrivnost, organ tej volji ne more nasprotovati. Za kršitev varovanja poslovne skrivnosti je organ odškodninsko odgovoren družbi GDB, d.o.o., ta pa je odgovorna tudi pogodbenemu partnerju GE, ki ni dalo soglasja za razkritje podatkov.
V pritožbi z dne 6. 12. 2013 zoper zgornjo odločbo organa je prosilec navedel:
- da se v imenu varnosti z zlorabo instituta poslovne skrivnosti varuje razkritje morebitnih neskladnosti ponujenega sistema z zahtevanim. Prosilec je že v postopku javnega naročanja zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo in pri tem ugotovil vrsto neskladnosti z zahtevanim sistemom, zaradi česar je tudi vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je potrdila odločitev organa, vendar vsebinsko ni obravnavala navedb prosilca v zahtevku za revizijo. Zato želi prosilec vpogledati v celotno dokumentacijo, pri čemer je predmetni WS ključnega pomena za ugotavljanje skladnosti ponujenega z zahtevanim. Državne revizijska komisija je z zavrnitvijo zahtevka nadzor nad zakonito porabo javnih sredstev prepustila le organu in zainteresirani javnosti;
- da zahtevani dokument predstavlja informacijo, ki je neposredno povezana s porabo javnih sredstev, zaradi česar bi organ moral upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Ker je zahtevani dokument tako povezan s porabo javnih sredstev, ga je tudi organ opredelil kot prilogo pogodbe, saj bo s spremljanjem dokumenta lahko spremljal napredovanje projekta ter na podlagi tega plačeval izstavljene račune. Pri nadzoru porabe je potrebna kontrola vrednosti in tudi kontrola vsebine realizirane pogodbe. Zloraba je možna tudi v smislu, da se za sprejeti znesek (predvideni in zahtevani ter izplačani) izvede vsebinsko manj, kot je bilo zahtevano;
- da v kolikor bi bila varnost aplikacije tudi v resnici vzrok za prikrivanje informacij, potem organ ob objavi javnega naročila v svoji razpisni dokumentaciji ne bi objavil izjemno natančnih in podrobnih tehničnih specifikacij zahtevane aplikacije, ampak bi se poslužil drugih ukrepov za zavarovanje teh informacij. Javnosti je torej že natančno znano, katera opravila so za vzpostavitev sistema potrebna, kako se to doseže ter katere funkcionalnosti mora sistem omogočati;
- da so bile osnova za pripravo WS prav podrobne tehnične specifikacije organa, poleg tega mora biti WS s temi zahtevami usklajen, zaradi česar je tudi s tega vidika težko govoriti o poslovni skrivnosti. Če dokument vsebuje zgolj protokolarne določbe glede implementacije, te pri porabi javnih sredstev ne morejo biti varovane kot poslovna skrivnost;
- da se organ ne sklicuje na sklep o poslovni skrivnosti po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spr. in dop.; ZGD-1), poleg tega ga pripravljavec zahtevanega dokumenta tudi ni predložil;
- da gre v konkretnem primeru za »custom made« aplikacijo, narejeno po natančnih specifikacijah organa in ne za tipsko programsko opremo;
- da je interes po seznanitvi z dokumentacijo utemeljen tudi iz razloga, da je bila pogodba z izbranim ponudnikom sklenjena z veliko zamudo, pri tem pa očitno ni bila unovčena garancija za resnost ponudbe. Torej je sporen tudi datum priprave WS.
Pooblaščenec je od organa dne 5. 6. 2014 prejel tudi dokument, ki je predmet zahteve prosilca.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Opredelitev predmeta zahteve in pritožbenega postopka
Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet prosilčeve zahteve »Work Statement« oziroma dokument z nazivom »DCV Elektro Gorenjska - Podrobna specifikacija (WS)« (datum 8. julij 2013, verzija 5, koda dokumenta GDB/EG-DCV/2012/P01) na 144 straneh, ki ga je pripravilo podjetje GDB, d.o.o. v sodelovanju z organom, vsebuje pa tudi podatke o programski opremi partnerja General Electric (v nadaljevanju zahtevani dokument ali WS). Iz uvoda zahtevanega dokumenta na splošno izhaja, da gre za dokument, na osnovi katerega bo sistem DCV zgrajen in vsebuje ter pojasnjuje vse od podrobnih funkcijskih opisov, tehničnih zmogljivosti sistema, specifikacije opreme in storitev, dokumentacije, podrobnosti usposabljanja pa do same izgradnje sistema. Dokument opisuje tudi odgovornosti obeh strank in pojasnjuje podrobnosti, ki v ponudbi še niso bile točno definirane.
Ker izpolnjevanje pogojev za obstoj informacije javnega značaja po 1. in 4. členu ZDIJZ ni sporno, in ker Pooblaščenec ni ugotovil procesnih kršitev na prvi stopnji, je bilo treba v pritožbenem postopku kot sporno razčistiti le vprašanje, ali je glede zahtevanega dokumenta v celoti, ali delno, podana izjema varstva poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po uradni dolžnosti pa je bilo potrebno tudi preveriti, ali je morebiti podana še katera od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2. Presoja obstoja izjeme varstva poslovne skrivnosti
2.1. Splošno
Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (tj. po volji družbe), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V slednjem primeru gre za objektivni kriterij, ki je podvržen preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirana družba z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Na tem mestu je potrebno opozoriti še na določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina nekega dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali preteklih oziroma načrtovanih aktivnostih gospodarskega subjekta, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.
Akt gospodarskega subjekta, ki ustreza pojmu »sklep« po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, lahko nastopa v mnogih pojavnih oblikah, saj družbe notranjega delovanja v večjem delu niso dolžne urejati s predpisanimi ali standardiziranimi akti določenega tipa. Lahko gre tudi za statut, pravilnik, navodilo, obvestilo, okrožnico, odločitev, odredbo in podobno. Kot sklep lahko učinkuje tudi pogodba, sklenjena na primer med dvema gospodarskima subjektoma, ki se v pogodbi zavežeta kot poslovno skrivnost varovati podrobnosti o nameravanem ali že sklenjenem poslu. Zgolj žig ali drugačen zaznamek na posameznem dokumentu (npr. zgoraj desno) z besedilom na primer »poslovna skrivnost«, »poslovna tajnost«, »zaupno«, »interno«, »strogo zaupno« ali »uradna skrivnost« ne zadošča. Taka oznaka je lahko informativne narave in služi le kot dopolnitev formalne razglasitve določenih dokumentov za poslovno skrivnost s konstitutivnim sklepom. Za veljavnost »sklepa« družbe je bistveno, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. sklep mora biti sprejet pred vložitvijo zahteve prosilca po ZDIJZ. Ta ne more ustvarjati učinkov za nazaj, lahko pa se nanaša na bodoče, še ne nastale dokumente ali podatke;
2. v sklepu mora biti določen način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost (ta zahteva izhaja iz prvega odstavka 40. člena ZGD-1);
3. sklep mora biti izdan v pisni obliki (ta zahteva izhaja iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1);
4. zagotovljena mora biti publiciteta sklepa (ta zahteva izhaja iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1),
5. sklep mora po vsebini dosegati primerno stopnjo določnosti (varovani podatki ali dokumenti morajo biti kar se da jasno opredeljeni po vrsti, lokaciji hrambe, vsebini, namenu, času in kraju nastanka in podobno),
6. sklep sprejme poslovodstvo ali višji organ (to izhaja iz dikcije v prvem odstavku 39. člena ZGD-1, da sklep »sprejme družba«, torej po zastopanju),
7. dodaten vsebinski pogoj je še, da se sklep ne mora nanašati oziroma pravilneje, nima učinka na podatke, ki so po zakonu javni in podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
2.2. Poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju v konkretnem primeru
1. Pooblaščenec ugotavlja, da so glede 20. – 144. strani zahtevanega dokumenta izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju oziroma po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (nosilec poslovne skrivnosti sta GDV, d.o.o. in tudi organ). Razlogi za to so naslednji:
Pogodba št. JN-10/2012 Nabava in implementacija distribucijskega centra vodenja Elektra Gorenjska, d.d., sklenjena med družbo GDV, d.o.o. in organom dne 30. 7. 2013 v 22. členu določa, da »se pogodbene stranke zavezujeta, da bosta vse podatke, vezane na predmet pogodbe šteli za poslovno skrivnost, in se obvezujeta, da jih bosta uporabljali izključno za realizacijo pogodbenih obveznosti« (prvi odstavek), in da »stranki jamčita ena drugi za škodo, nastalo zaradi kršitve teh obveznosti« (tretji odstavek). Citirana določba predstavlja sklep o poslovni skrivnosti v smislu ZGD-1:
- ker je bil sklep sprejet preden je bila podana zahteva prosilca (pogodba je bila sklenjena dne 30. 7. 2013, zahteva prosilca pa je bila podana 11. 10. 2013),
- ker je v tretjem odstavku določena odgovornost oseb za kršitev,
- ker je sklep sprejet v pisni obliki,
- ker je nedvomno zagotovljena publiciteta sklepa, ker gre za del temeljne pogodbe, ta pa je obema strankama dobro znana, med drugim tudi sam zahtevani dokument nosi oznako »zaupno«,
- ker je glede na besedilo »podatki, vezani na predmet pogodbe...« nedvomno jasno, da je predmet poslovne skrivnosti tudi priloga 3 pogodbe – Work Statement, poleg tega tudi sam zahtevani dokument nosi dopolnilno oznako »zaupno«, in
- ker je bila pogodba sklenjena s strani zakonitih zastopnikov obeh strank.
Zahtevani dokument v večjem delu (o tem g. točka 2 spodaj) ne vsebuje podatkov, ki so po zakonu javni (tretji odstavek 39. člena ZGD-1):
- ker v konkretnem primeru ne pride v poštev sklicevanje na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta sicer določa, da se ne glede na obstoj izjeme iz prvega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Standardne podatke o porabi javnih sredstev vsebuje na primer temeljna pogodba, ponudba s tabelo cen, pogodba o pogarancijskem vzdrževanju, terminski plan, razpisna dokumentacija, obsežna ponudbena dokumentacija, ki izkazuje merila in pogoje za izbiro, zapisniki, obračunski dokumenti, izplačilna dokazila in podobni dokumenti. Ti dokumenti povsem zadostijo potrebi po razkritju podatkov o porabi javnih sredstev. V to kategorijo pa ne spada celotni WS, ki vsebuje izvedbene podrobnosti naročenega sistema DCV. WS torej ne razkriva le, kaj je predmet pogodbe (to izhaja že iz druge javne dokumentacije, ki je bila prosilcu že razkrita), pač pa tudi, kako ta predmet pogodbe konkretno deluje (podroben način delovanja). Ti podatki pa presegajo objektivno vsebinsko zvezo s porabo javnih sredstev, ki jo javnost pri dostopu do informacij lahko upravičeno pričakuje. Pri vsebini WS prav tako ne gre za merilo ali pogoj za izbiro v javnem naročilu, saj je končna vsebina nastala šele po izbiri ponudnika;
- ker v konkretnem primeru ne pride v poštev niti sklicevanje na drugi odstavek 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 72/2011-UPB s spremembami; ZJNVETPS), ki določa, da so v postopku javnega naročanja javni naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. WS namreč ne vsebuje ničesar od naštetega.
Pooblaščencu niso znana prepričljiva dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče, vsaj na stopnji suma, sklepati, da zahtevani dokument vsebuje podatke o kršitvi katerega koli zakona ali dobrih poslovnih običajev. Iz zahteve in pritožbe prosilca ter revizijskega zahtevka prosilca in relevantnega sklepa Državne revizijske komisije namreč konkretno in nedvoumno ne izhaja, da WS sam po sebi predstavlja kršitev, ali da WS vsebuje podatke o kršitvi, storjeni s strani udeleženih strank ali tretjih oseb.
2. ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop).
Na podlagi podrobnejše primerjave WS ter razpisne dokumentacije, ki je v tem trenutku še dostopna na svetovnem spletu, Pooblaščenec ugotavlja, da delno drži navedba prosilca, da je razpisna dokumentacija (tehnične specifikacije) osnova oziroma, da ta vsebuje nekatere podatke, ki se nahajajo tudi v WS. Toda kot že rečeno, WS kot celota predstavlja pomembno vsebinsko nadgradnjo razpisnih pogojev oziroma tehnične specifikacije. Pri tem pa so te tehnične specifikacije kot »javne vsebine« (tj. tiste, s katerimi se je prosilec že seznanil) v zahtevanem dokumentu tako tesno prepletene z »nejavnimi vsebinami« (tj. tiste, glede katerih je podana izjema od prostega dostopa v skladu z navedbami iz 2), da jih na enostaven način ni mogoče in tudi ni smiselno izločati. Rezultat nepopolnega delnega dostopa tudi ne bi predstavljal nikakršne uporabne vrednosti za prosilca, ker bi povsem porušil celovitost besedila, prosilcu pa hkrati ne bi razkril tistega, kar ga konkretno zanima.
WS pa vendarle vsebuje nekatere dele - gre za strani od 1 do 19, ki v celoti izkazujejo pomembno vsebinsko zvezo s kriterijem porabe javnih sredstev (o tem gl. točka 1 zgoraj). Dokazujejo namreč obstoj dokumenta in ga identificirajo (gre za t.i. generalije – naslov, podatki o dokumentu in avtorjih) in vsaj na splošno opisujejo njegovo okvirno vsebino. To pa so podatki, glede katere sklep o poslovni skrivnosti ne učinkuje. Dejstvo, da je WS bil pripravljen oziroma dokaz o njegovem obstoju, obseg dokumenta, splošni podatki o dokumentu in njegova okvirna vsebina (kazalo), torej ves uvodni del, spadajo med absolutno javne podatke, na katere se poslovna skrivnost ne more raztezati v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 v zvezi z tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ in drugim odstavkom 27. člena ZJNVETPS. Priprava končnega WS pred sklenitvijo pogodbe je nenazadnje tudi zahteva iz javnega razpisa. Ti podatki oziroma deli so naslov dokumenta, podatki o dokumentu, zgodovini dokumenta, avtorska izjava, kazalo, kazalo slik, uvod, uporabljene kratice ter njihovi prevodi, in sicer na straneh od 1 do 19. Pri tem pa je te dele možno in smiselno ločiti od preostale, varovane vsebine dokumenta v skladu s 7. členom ZDIJZ.
3. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ v primeru, da je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled, ne glede na to, da je prosilec zahteval papirno kopijo. Glede vsebine WS na straneh od 1 do 19 (ne pa tudi glede preostalega dela dokumenta) Pooblaščenec ugotavlja, da ta nikakor ne predstavlja avtorskega dela (t.j. individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena) v smislu področne zakonodaje, saj niso izpolnjeni vsi pogoji - individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Izjava o avtorstvu na drugi strani dokumenta na to nima vpliva. Zato se prosilcu odobri dostop na način kot ga je zahteval, tj. v obliki kopije.
4. Ker je bilo ugotovljeno, da je podana poslovna skrivnost že po subjektivnem kriteriju, se ni bilo potrebno spuščati še v presojanje pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, na katerega se je v izpodbijani odločbi sicer skliceval organ.
3. Opredelitev do drugih izjem po uradni dolžnosti
Pooblaščenec zaradi predhodno ugotovljene izjeme varstva poslovne skrivnosti, ni presojal morebitnega obstoja katere od preostalih izjem od prostega dostopa, ki bi se nanašale na strani 20 do 144 zahtevanega dokumenta.
Ker pa je s to odločbo prosilcu odobren dostop do strani od 1 do 19 zahtevanega dokumenta, je bilo treba presoditi, ali je glede tega dela podana katera od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je bilo ugotovljeno, da sta ime in priimek (skupaj s podatkom o tem, da gre za soavtorja) enega od izdelovalcev dokumenta varovana osebna podatka, ker za njuno javno razkritje ni na voljo pravne podlage po 8. in 9. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Gre namreč za osebo, ki ne spada med zastopnike ali družbenike družbe GDB, d.o.o., katerih osnovni identifikacijski podatki so sicer javni po pravilih registrskega prava (izveden vpogled v e-poslovni register, dne 4. 7. 2014). ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se prosilcu zavrne dostop do osebnega imena izdelovalca, ki ni zastopnik ali družbenik družbe, in ki je naveden na drugem mestu v 5. vrstici rubrike »podatki o dokumentu« na strani 3.
4. Sklepno
Pooblaščenec je odločitev v ugodilnem delu (1. točka izreka) sprejel na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločitev v zavrnilnem delu (2. točka izreka) pa na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter poravnati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka