Odvetniška družba Đuragić - Sotlar o.p., d.n.o. - D.S.U. d.o.o.
+ -Številka: 090-11/2015
Kategorije:
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do informacij, ki se nanašajo na plačilo sodnih taks in plačil odvetnikom v posameznih fazah 357 izvršilnih postopkov, ki se vodijo v zvezi z lastninjenjem Livarne Vuzenica. Organ je zahtevo prosilca zavrnil in se skliceval na dejstvo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, ter da je zahteva šikanoznega značaja. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca tolmačil ozko in da z zahtevanimi informacijami organ razpolaga. Prav tako je ugotovil, da zahteva prosilca ni šikanoznega značaja, ter organ opozoril, da obseg dela (preobsežnost dokumentacije) ni pravni argument, ki bi ga organ in IP v okviru določb ZDIJZ lahko upoštevala pri presoji zahtevanih dokumentov. Ker je organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva ter napačno uporabil materialno pravo, je IP pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.ODLOČBA:Številka: 090-11/2015/6
Datum: 26. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………. in …………………………………, ki ju zastopa Odvetniška družba Đuragić – Sotlar o.p., d.o.o., Tavčarjeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilca) zoper odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 18. 12. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilcev se ugodi in se Odločba D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., z dne 18. 12. 2014 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilcev z dne 29. 10. 2014 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 29. 10. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri sta zahtevala dostop in posredovanje (v pisni obliki po pošti ali elektronski pošti) dokumentov in informacij v zvezi s tožbo delavcev Livarne Vuzenica proti D.S.U., in sicer:
- koliko je družba D.S.U. plačala sodnih taks za ugovore in predloge za popolno odložitev izvršbe, ki jih je vložila po svojih odvetnikih zoper sklepe Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki jih je to izdalo na predlog tožnikov za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe pravdnega sodišča;
- koliko je družba D.S.U. plačala za navedene ugovore in predloge skupno vsem odvetnikom, ki so jo zastopali, koliko od tega je nagrada za pravno sredstvo, koliko iz naslova materialnih stroškov, razčlenjeno po vsakem posameznem odvetniku, ki je družbo zastopal v navedenih izvršilnih postopkih;
- koliko je družba D.S.U. plačala skupno sodnih taks za vse pritožbe in predloge za odlog izvršbe oziroma podrejeno predloge za omejitev izvršbe, ki jih je vložila zoper sklepe, s katerimi so bili zavrnjeni ugovori družbe zoper sklepe o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani;
- koliko je družba DSU plačala za v zgornji alineji navedene Pritožbe in Predloge skupno vsem odvetnikom, ki so jo zastopali, koliko od tega je skupno znašala nagrada za pravno sredstvo in koliko materialni stroški, razčlenjeno po vsakem posameznem odvetniku, ki je družbo zastopal v navedenih izvršilnih postopkih;
- v zvezi z navedenim prosita, da se priložijo kopije vseh računov, ki se nanašajo na zastopanje družbe v navedenih izvršilnih postopkih, za vse odvetnike, ki so družbo zastopali.
Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo z dne 18. 12. 2014 in zahtevo v celoti zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da prosilca zahtevata dostop in posredovanje dokumentov in informacij, ki se nanašajo na plačilo sodnih taks in plačil odvetnikom v posameznih fazah 357 izvršilnih postopkov, ki se vodijo v zvezi z lastninjenjem Livarne Vuzenica. Podatke zahtevata v zbirni obliki za vseh 357 posameznih izvršilnih postopkov, kar pomeni, da bi jih organ moral zbirno pripraviti posebej za prosilca. Slednje pa ne ustreza definiciji informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Ker organ zahtevanih zbirnih podatkov o plačanih sodnih taksah in stroških odvetnikov v posameznih, s strani prosilcev izbranih, fazah 357 izvršilnih postopkov nima izdelanih, teh tudi ne more posredovati ter je bilo treba že iz tega razloga zahtevo zavrniti. Poleg navedenega zahteva prosilcev ni upravičena iz razloga, ker je Odvetniška družba Đuragić – Sotlar, o.p., d.o.o., ki zastopa prosilca v tem postopku, pooblaščenka 357 tožnikov, ki so v pravdi uveljavljali odškodninske zahtevke zoper D.S.U. iz naslova privatizacije družbe Livarna Vuzenica, kakor tudi pooblaščenka tožnikov, sedaj dolžnikov v izvršilnih postopkih, ki jih je zoper tožnike, oz. sedaj dolžnike, začela D.S.U. na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II Ips 299/2012 z dne 27. 2. 2014. Glede na navedeno lahko prosilca pridobita vse podatke o plačilu sodnih taks iz prve in tretje alineje zahtevka z vpogledom v predmetne spise na sodišču oziroma iz vlog, katere so bile posredovane v izvršilnih postopkih pooblaščencu Odvetniški družbi Đuragić – Sotlar, o.p., d.o.o.. Slednje pomeni, da z vsemi podatki, za katere sta zaprosila prosilca, razpolaga njun pooblaščenec. V kolikor pa katere od vlog pooblaščenec ne bi imel, ima v skladu s 150. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), kot pooblaščenec vseh 357 strank, pravico pregledovati in prepisovati spise postopkov, v katerih so udeležene njegove stranke. Napotilo na vpogled v spise je smiselno v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Nadalje navaja, da so iz vpogleda v spise na sodišču razvidni tudi vsi zahtevki odvetnikov, ki so zastopali D.S.U v zgoraj navedenih izvršilnih postopkih, ločeno za nagrado in materialne stroške.
Zahteva za dostop in posredovanje podatkov iz druge in četrte alineje zahtevka o tem, koliko je D.S.U. do sedaj že plačala posameznim odvetnikom, ločeno za nagrado in materialne stroške, je šikanoznega značaja glede na to, da postopki še niso zaključeni in da ima pooblaščenec prosilcev prost dostop do vseh zahtevanih podatkov, ki se nahajajo v izvršilnih spisih pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, zaradi česar jih družba v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ ni dolžna razkriti. Prav tako gre za podatek, ki se nanaša na še nedokončane izvršilne postopke in bi njihovo razkritje škodovalo njihovi izvedbi (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
Prosilca sta zoper odločbo pravočasno vložila pritožbo in navedla, da je bila odločitev organa v celoti napačna. Organ je v celoti zavrnil zahtevo iz neutemeljenih razlogov, za določene informacije, ki sta jih prosilca zahtevala, pa razlogov za zavrnitev sploh ni navedel. Navajata, da sta od organa zahtevala informacije, ki se nanašajo ali izvirajo iz sodnega spora, ki traja že več kot 13 let med organom kot tožencem in 357 tožniki, delavci Livarne Vuzenica. Dva izmed navedenih tožnikov sta tudi prosilca. Navedba organa, da zahtevane informacije ne ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, kot jih definira 4.a člen ZDIJZ, ne drži, saj je citirani zakon v navedenem členu jasen in kot informacijo javnega značaja definira izdatke poslovnega subjekta za agentske, svetovalne ali druge storitve, avtorske pogodbe in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. V to kategorijo nedvomno sodijo tudi pogodbe o zastopanju z odvetniki in morebitni dogovori o plačilu višje ali nižje tarife odvetniku, od tiste, ki jo predpisuje Zakon o odvetniški tarifi. Prosilca menita, da dolžnost posredovati zahtevane informacije organu jasno nalaga tudi 6a. člen ZDIJZ.
Naslednji razlog, iz katerega je organ zavrnil dostop je, da je pooblaščenec prosilcev tudi pooblaščenec ostalih 350 tožnikov in da prosilca lahko vse podatke o plačilu sodnih taks iz 1. in 3. alineje zahtevka pridobita z vpogledom v spise pri sodišču, oziroma iz vlog, ki so bile pooblaščencu posredovane v izvršilnih postopkih. Argument je popolnoma neskladen s pravnimi pravili, ki urejajo delovanje sodišč, postopanje z osebnimi podatki in informacije javnega značaja. Nemogoče je od prosilcev pričakovati, da bosta svojega odvetnika pooblastila in plačala za to, da jima bo priskrbel in obdelal podatke o plačilih in izplačilih nasprotne stranke - organa. Ravno tako ne velja trditev, da prosilca sama razpolagata z vsemi podatki, za katera sta zaprosila samo zato, ker imata enakega pooblaščenca kot drugi tožniki. Gre za ločene postopke, ki vsi izvirajo iz istega dogodka, odvetnik pa ne more in ne sme posredovati podatkov in informacij ene ali več svojih strank drugim svojim strankam, niti jim ne sme dovoliti vpogleda v listine in sodna pisanja, ki se ne nanašajo na njih, ne glede na to, kako podobne so si njihove zadeve, saj gre za ločene spore, ki jih sodišče vodi in obravnava ločeno.
Ker prosilca ne bi smela biti obravnavana drugače zgolj zaradi dejstev, da sta zahtevo podala preko svojega pooblaščenca, tudi ne drži razlog, da bi njun odvetnik, skladno s 150. členom ZPP, lahko z namenom pridobiti zahtevane informacije pregledal in prepisal spise vseh 357 tožnikov, saj v primeru, da prosilca ne bi imela pooblaščenca zanju, ta možnost niti ne bi obstajala. Navedeno tudi pomeni, da sta prosilca primorana informacijo javnega značaja pridobiti tako, da za delo, ki bi ga moral opraviti D.S.U. in za informacijo, s katero organ nedvomno razpolaga, pooblastita odvetnika, da bi ta iz različnih spisov in evidenc pridobil delne podatke, jih obdelal, zneske seštel in jih nato posredoval svojim pooblastiteljem.
Poleg tega je jasno, da tako dostopni podatki niso enostavno javno dostopni in niso objavljeni na nobenega od načinov, ki jih zakon primeroma našteva, niti način, kako in kje se nahajajo njihovi delni zapisi, ne ustreza primerom, ki jih navaja ZDIJZ, ne namenu, ki ga pri tem zasleduje, niti tak način zapisa ne ustreza pojmu
javna objava.
Dejstvo je, da navedbe organa, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, ne držijo, saj je svoje odvetnike nedvomno plačeval tako, da je plačal račune, ki so jih izdali odvetniki. Poleg tega vsako podjetje vodi evidence o tem, koliko sredstev je porabilo za sodne postopke, v katerih je udeleženo. Zadeve morajo biti zavedene tudi v bilancah družbe, saj mora računovodstvo organa podatke o plačilih sodnih taks in odvetniških storitev tudi obdelati. Hkrati velja opozoriti, da odvetnik prosilcev nikakor ne more priti do tarif in računov, ki so jih v sporu organu izdali njegovi odvetniki, saj z navedenimi informacijami ne razpolaga. Prav tako mu ne morejo biti znani morebitni dogovori organa in njegovih pooblaščencev – odvetnikov - o morebitnem drugačnem plačilu njihovih storitev, organ pa definitivno razpolaga z računi, ki so jih v dotičnem sporu izdali odvetniki, na njih pa so navedene tako postavke kot skupni zneski za plačilo.
Kako in zakaj naj bi bila zahteva prosilcev šikanoznega značaja, samo zato, ker želijo pridobiti informacijo o tem, koliko je spor stal nasprotno stranko, prosilcema ni jasno. Isto informacijo bi lahko zahteval kdorkoli, tudi oseba, ki v spor sploh ni vpletena ali pa recimo novinar. Da gre za šikaniranje zgolj zato, ker sta prosilca
tudi udeležena v sporu, je popolnoma nelogično, zato ne zdrži sklicevanje na peti odstavek 5. člena ZDIJZ.
Tudi sklicevanje na 8. točko prvega odstavek 6. člena ZDIJZ je popolnoma neutemeljeno. Dejstvo, da tožnik ve, koliko je sodni spor do danes v določenem segmentu že stal toženo stranko, nikakor ne more in ne sme škodovati izvedbi sodnega postopka. Poleg tega so bila že izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva, stranke spora čakajo le še odločitev Ustavnega sodišča RS, ki presoja zgolj kršitve človekovih pravic, ki so bile morebiti kršene v sodnem postopku, višina odvetniških nagrad in sodnih taks, ki jih je plačal toženec, pa pri njegovi presoji niti slučajno ni relevantna. Poleg tega s tem zadnjim ugovorom organ podira svoje lastne navedbe v Obvestilu o zavrnitvi, saj najprej pravi, da zahtevanih informacij nima, jih ne vodi in ne zbira, potem pa, da podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi sodnega postopka, ne more razkriti, ker bi to škodovalo njegovi izvedbi. Višina sodnih stroškov in stroškov, ki jih je organ imel z nagradami za odvetnike, ki so ga zastopali oziroma ga še zastopajo v sodnem sporu, pa sploh ne ustreza definiciji podatka iz 8. točke prvega odstavek 6. člena ZDIJZ.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je dne 7. 1. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom razjasnitve in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 24. 3. 2015 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik o ogledu. Na ogledu je organ povedal, da podatkov iz 1. – 4. alineje zahteve zbirno, kot to zahtevata prosilca, ne vodi in se v celoti sklicuje na izpodbijano odločbo. IP je ugotovil, da organ vodi spise vseh tožencev zadeve Livarna Vuzenica le v fizični obliki. Teh spisov je 360, kar po obsegu predstavlja veliko omaro. Spisi so zloženi v registratorje. IP je vpogledal v spis enega od tožencev iz zadeve Livarna Vuzenica in ugotovil, da bi moral organ vsak spis fizično pregledati in ugotoviti, kateri so tisti posamezni dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilcev. Iz dokumentov iz spisa posameznega toženca so vidni samo podatki o sodnih taksah, ter stroški, ki jih je odvetnik priglasil sodišču za opravljanje odvetniških storitev, ne pa tudi podatki o nagradi in stroških, ki jih je organ dejansko plačal odvetniku. IP je prevzel kopijo enega spisa. Na vprašanje, kako so zahtevani podatki razvidni iz računovodskih evidenc, je organ IP posredoval izpis iz računovodske evidence, iz katere je razvidno plačilo (denarni tok) sodnih taks za primer enega od tožencev v zadevi Livarne Vuzenica. Glede dela zahteve, ki se nanaša na dostop do vseh računov za zastopanje organa v izvršilnih postopkih zadeve Livarna Vuzenica, za vse odvetnike, ki so organ zastopali, je organ pojasnil, da razpolaga z računi, vendar pri posameznih računih (pri odvetniku Anžetu Lapajne) ni mogoče specificirati, kolikšen je znesek za zastopanje v zadevi Livarna Vuzenica in še to po posameznih postopkovnih opravilih (npr. za ugovore), saj odvetnik izstavi mesečni račun v pavšalnem znesku za vse storitve, ki jih opravi za organ v zadevnem mesecu. V zadevi Livarna Vuzenica so organ zastopali trije odvetniki. IP je pregledal primere izstavljenih računov odvetnikov in v spis prevzel tri račune, po enega od vsakega odvetnika.
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ali je zahteva šikanoznega značaja?
Uvodoma se IP opredeljuje do navedb organa, da je del zahteve prosilca šikanoznega značaja in se tudi na tej podlagi zavrne. Glede na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Za zlorabo pravice (šikanozno zahtevo) gre v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 5). Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.
IP poudarja, da je ob presoji navedene izjemne omejitve dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme na organu. V konkretnem primeru je organ v izpodbijani odločbi le pavšalno navedel, da je zahteva za dostop in posredovanje podatkov iz druge in četrte alineje zahtevka o tem, koliko je organ do sedaj že plačal posameznim odvetnikom, ločeno za nagrado in materialne stroške, šikanoznega značaja glede na to, da postopki še niso zaključeni in da ima pooblaščenec prosilcev prost dostop do vseh zahtevanih podatkov, ki se nahajajo v izvršilnih spisih pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Po preučitvi zahteve in dejanskega stanja je IP ugotovil, da zahteve prosilcev v nobenem delu ni mogoče šteti kot šikanozne. Gre namreč za povsem običajno zahtevo po posredovanju dokumentov. Iz vsebine zahteve tudi ni mogoče zaznati nespoštovanja organa ali uradnih oseb, zaposlenih pri organu. IP opozarja na dejstvo, da mora biti glede na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ zloraba pravice očitna oz. mora biti šikanozni značaj zahteve očiten. Organ v predmetni zadevi ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da je bila zaradi zahteve prosilca v predmetni zadevi okrnjena kakšna pravica organa ali tretjih oseb. V skladu z navedenim je mogoče tudi sklepati, da prosilca na organ nista naslovila ene ali več funkcionalno povezanih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki bi predstavljale očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče objektivno predvideti, da zahteva v predmetni zadevi do te mere ovira delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. IP tako ocenjuje, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja prosilčeve zahteve. IP zaključuje, da opisano ravnanje prosilcev v predmetni zadevi ni prekoračilo pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga ni mogoče šteti za njeno zlorabo. V konkretnem primeru je torej zavrnitev zahteve prosilca, na podlagi določbe iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ, neutemeljena.
Prav tako obseg dela (preobsežnost dokumentacije), na kar je organ izpostavil na ogledu, ni pravni argument, ki bi ga organ in IP v okviru določb ZDIJZ lahko upoštevala pri presoji zahtevanih dokumentov. ZDIJZ namreč med razlogi, zaradi katerih lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, ne navaja izjeme »veliko dela«. Navedeno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.
Napotilo na že javno objavljene informacije
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ prosilcema predlaga, da se lahko po pooblaščencu z določenimi zahtevanimi podatki seznanita na sodišču in/ali pri pooblaščencu Odvetniški družbi Đuragić – Sotlar, o.p., d.o.o. z vpogledom v zadeve izvršilnih postopkov Livarne Vuzenica. Napotilo na vpogled v spise organ smiselno obravnava kot napotilo v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ.
Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
IP ugotavlja, da je organ napačno uporabil določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ. Napotilo, da se prosilca lahko z zahtevanimi informacijami seznanita pri svojem pooblaščencu (odvetniku) in/ali po pooblaščencu na sodišču z vpogledom v vse spise izvršilnih postopkov v zadevi Livarna Vuzenica, ne ustreza določbi petega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevane informacije niso prosto dostopne v javnih evidencah in tudi ne javno dostopne na noben drug način, ki jih zakon primeroma našteva. IP ugotavlja, da niti način, kako in kje se zahtevane informacije nahajajo, ne ustreza ne primerom, ki jih navaja ZDIJZ, ne namenu, ki ga pri tem zasleduje, niti tak način zapisa ne ustreza pojmu javna objava.
Ali dokumenti obstajajo in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb ter poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ v konkretni zadevi kot izvajalec javnega pooblastila (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ) in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (1.a člen ZDIJZ), sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Namen ZDIJZ je tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (šesti odstavek 1.a člena ZDIJZ).
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP je ugotovil, da zahtevane informacije spadajo v dejavnost organa, ki jo organ opravlja kot izvajalec javnega pooblastila. Ker je organ primarno zavrnil zahtevo prosilcev iz razloga, da z informacijami v takšni obliki, kot jih zahtevata prosilca, ne razpolaga, je IP ugotavljal, ali je v konkretnem primeru izpolnjen materialni kriterij informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Ni sporno, da je organ v predmetni zadevi zavezanec po ZDIJZ in posledično mora v skladu z navedenimi določbami omogočiti dostop do že obstoječih informacij. Ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima oz. ni pridobil. IP torej pritrjuje organu v delu, v katerem je navedel, da ni dolžan ustvariti nove evidence plačanih sodnih taks za posamezno procesno dejanje ter evidence o nagradi in stroških, ki jih je organ plačal posameznemu odvetniku, za posamezno procesno dejanje, kot to zahtevata prosilca, saj ZDIJZ organom ne nalaga dolžnosti ustvarjanja novih dokumentov.
Ne glede na navedeno je IP, v skladu z namenom ZDIJZ, zahtevo prosilcev tolmačil široko, v smislu zahteve po pridobitvi kateregakoli dokumenta (ne zgolj v obliki evidence ali v zbirni obliki, kot trdi organ), ki vsebuje zahtevane informacije. IP je zato v pritožbenem postopku pri organu opravil ogled in camera ter tako pridobil dodatna pojasnila in dokumente ter ugotovil, da:
- je informacija, ki je predmet zahteve prosilcev v 1. in 3. alineji, razvidna iz vsakega posameznega spisa v zadevi Livarne Vuzenica, in sicer iz plačilnih nalogov za plačilo sodne takse;
- glede informacij, ki so predmet zahteve prosilcev v 2., 4. in 5. alineji, organ razpolaga z računi treh odvetnikov, ki so zastopali organ v zadevi Livarna Vuzenica. Dva odvetnika sta organu izstavila račune, ki so specificirani na način, da je mogoče ugotoviti podatke o nagradi za pravno sredstvo in podatke o materialnih stroških, kot to zahtevata prosilca. Iz izstavljenih računov tretjega odvetnika pa navedenih podatkov ni mogoče ugotoviti. Namreč organ ima z odvetnikom Anžetom Lapajne sklenjeno pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, na podlagi katere organu izstavi račun v pavšalnem znesku za vse storitve, ki jih opravi za organ v zadevnem mesecu. Iz navedenega razloga njegovi računi niso specificirani na način, da bi bilo vidno, kolikšen je znesek za zastopanje v zadevi »Livarna Vuzenica« in od tega še po posameznih postopkovnih opravilih (npr. za ugovore) in ločeno za nagrado za pravno sredstvo in materialne stroške, saj odvetnik izstavi mesečni račun.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Glede na dejstvo, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da dokumenti, ki sta jih zahtevala prosilca, pri organu ne obstajajo in da ta ugotovitev očitno ne drži v celoti, IP ugotavlja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje. Poleg tega je organ prvič, zahtevo prosilcev tolmačil ozko, drugič, je (del) zahtevo neupravičeno štel za šikanozno, tretjič, napačno uporabil določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ in prosilca neutemeljeno in zmotno napotil na javno objavljene informacije in četrtič, se sploh ni opredelil do zahteve iz 5. alineje njegove zahteve.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo varstva sodnega postopka. Ker za utemeljitev odločitve organa ne zadostuje samo pavšalna navedba, se je IP v nadaljevanju opredelil do razloga in izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo mora organ v ponovljenem postopku upoštevati. Da lahko organ zavrne dostop do informacije s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da je pridobitev oziroma izdelava dokumenta namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena) in drugič, da mora obstajati stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode). V ponovljenem postopku mora organ zahtevane informacije presojati v skladu s pogoji za obstoj zatrjevane izjeme in ugotoviti, ali sta oba pogoja zares izpolnjena, pri čemer mora nastanek škode konkretno izkazati. V pomoč pri presoji izjeme varstva sodnega postopka IP pojasnjuje, da je namen te izjeme v varstvu javnega interesa na izvedbi samega sodnega postopka in ne v varstvu pravic posameznih strank sodnega postopka. Iz navedenega namena bi bilo moč sklepati, da v obravnavani zadevi niti ni pomembno, ali je/so postopki izvršbe že pravnomočno končani, saj dostop do zahtevanih dokumentov v ničemer ne bi ogrozil pravno varovane dobrine oziroma ne bi povzročil nastanka resne škode na izvedbi sodnega postopka.
ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, zato lahko najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje, ugotoviti, kateri dokumenti vsebujejo tiste informacije, ki sta jih zahtevala prosilca, v dokumentih preveriti, ali gre za prosto dostopne informacije oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa iz 5.a oz. 6. člena ZDIJZ, in v primeru, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa ugotoviti tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcema omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov (7. člen ZDIJZ).
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva ter napačno uporabil materialno pravo. IP je zato pritožbi prosilcev ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka