novinarka Vanja Brkić, Dnevnik - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-8/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Mediji, Ostali sodni postopki
POVZETEK:Proslika je organu postavila več vprašanj v zvezi s tožbo, vloženo proti Slovenskim železnicam zaradi pogodbe o nakupu zemljišča. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da glede dveh vprašanj odgovori ne izhajajo iz nobenega dokumenta, zato je pritožbo prosilke v tem delu zavrgel. Nadalje je IP odločil, da mora organ prosilki posredovati nekatere dele tožbe in kupo-prodajne pogodbe, iz katerih izhajajo odgovori na njena vprašanja, ugotovil je namreč, da niso izpolnjeni kriteriji izjeme varstva sodnega postopka, na katero se je skliceval organ. V zvezi s prosilkinim vprašanjem, s kakšnimi argumenti Slovenske železnice zavračajo tožbeni zahtevek, je IP zadevo vrnil organu v ponoven postopek.
ODLOČBA:Številka: 090-8/2015/2
Datum: 20. 4. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010 - ZSFCJA, 90/2010 - odl. US, 87/2011 - ZAvMS in 47/2012, v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) ter prvega, drugega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, o pritožbi Vanje Brkić, novinarke časnika Dnevnik, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 17. 12. 2014, zoper odgovor Mestne občine Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 17. 12. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilke zoper odgovor organa z dne 17. 12. 2014 se v delu, ki se nanaša na odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do te napake, in vprašanje, ali ima islamska skupnost zaradi tožbe težave, zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi. Odgovor organa z dne 17. 12. 2014 se delno odpravi in se odloči:
1.1. organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih delov dokumentov:
- 2. člen prodajne pogodbe z oznakama št. 18100/2008 in št. 47-111/2007-13 ter oba datuma na zadnji strani te pogodbe in
- zadnji odstavek na strani 2 (ki se nadaljuje na strani 3) tožbe organa z dne 14. 11. 2012 ter tretji odstavek pod točko II. na strani 4 te tožbe;
1.2. v delu, ki se nanaša na vprašanje, s kakšnimi argumenti Slovenske železnice zavračajo zahtevo organa za vračilo kupnine, se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o tem vprašanju prosilke odločiti najkasneje v trideset (30) dneh od vročitve te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 16. 12. 2014 na organ naslovila naslednja vprašanja v zvezi z zemljiščem na območju, kjer islamska skupnost gradi versko-kulturni center:
1. kdaj in s kakšnim namenom je organ od Slovenskih železnic kupil zemljišče;
2. kolikšna površina je bila dogovorjena v kupoprodajni pogodbi;
3. kdaj je organ ugotovil, da se v naravi površina zemljišč ne ujema s površino v pogodbi;
4. o kakšni razliki v površini je govora;
5. zakaj je prišlo do te napake (ali je šlo za napačne podatke v zemljiški knjigi);
6. s kakšnimi argumenti Slovenske železnice zavračajo zahtevo organa za vračilo kupnine;
7. ali je organ to zemljišče naprej prodal islamski skupnosti in ali ima ta zaradi tožbe težave.
Organ je dne 17. 12. 2014 prosilki odgovoril, da vsebinskih vprašanj glede odprte pravde ne more komentirati, ker gre za vprašanja, ki se vsebinsko obravnavajo v sodnem postopku.
Prosilka je v pritožbi z dne 17. 12. 2014 navedla, da organ ni pojasnil, zakaj ne more komentirati odprte tožbe. Navedla je, da so pravdni postopki javni in objava informacij v zvezi s postopkom ne more biti sporna in da je v preteklosti že večkrat spraševala organ, zakaj toži oziroma je tožen, pa je ta vedno odgovoril na njena vprašanja, zato ne vidi razloga, zakaj je tokrat drugače.
IP je od organa prejel pritožbo skupaj z naslednjimi dokumenti:
- prodajno pogodbo, sklenjeno med organom in Slovenskimi železnicami, označeno z dvema številkama, in sicer št. 18100/2008 in št. 478-111/2007-13 (v nadaljevanju: prodajna pogodba),
- tožbo organa z dne 14. 11. 2012 (v nadaljevanju: tožba) in
- odgovor na tožbo Slovenskih železnic z dne 24. 12. 2012 s prilogama (v nadaljevanju: odgovor na tožbo).
K Sklepu:
Pritožba je delno dovoljena.
IP je zavrnilni odgovor organa z dne 17. 12. 2014 v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed štel kot odločbo in pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo ter kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pritožba zoper odločbo, s katero je organ zavrnil odgovor na vprašanje medija, je dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. IP je naknadno ugotovil, da iz nobenega dokumenta, zadeve, dosje, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga organ, ne izhajajo odgovori na vprašanji, zakaj je prišlo do napake in ali ima islamska skupnost zaradi tožbe težave, zato pritožba prosilke v teh delih ni dovoljena in jo je moral IP, v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa.
K odločbi:
Pritožba je delno utemeljena.
Glede preostalih delov prosilkine pritožbe se je IP z vpogledom v prodajno pogodbo št. 181000/2008 oziroma št. 478-111/2007-13, tožbo in odgovor na tožbo prepričal, da odgovori na preostala vprašanja prosilke iz njene zahteve z dne 16. 12. 2014 izhajajo iz teh treh dokumentov, zato je pritožbo v teh delih kot dovoljeno prevzel v nadaljnjo obravnavo.
V skladu s petim odstavkom 45. člena ZMed lahko organ mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Organ je zahtevo prosilke zgolj pavšalno zavrnil (z izjavo, da ne komentira odprtih pravd) in se ni konkretno opredelil do obstoja dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na prosilkina vprašanja. Posledično tudi ni opravil t. i. škodnega testa, ki ga predvideva izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (»organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi«). Iz navedenih razlogov se odločbe organa ne da preizkusiti, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena odločbo organa odpravil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
IP je z vpogledom v dokumente, ki jih je posredoval organ, ugotovil, da odgovori na prosilkina vprašanja v zvezi z zemljiščem na območju, kjer islamska skupnost gradi versko-kulturni center, izhajajo iz:
Vprašanje prosilke: Del dokumenta, iz katerega izhaja odgovor:
Kdaj je organ od Slovenskih železnic kupil zemljišče? Odgovor izhaja iz podatka o datumu podpisa prodajne pogodbe, ki je zapisan na zadnji strani te pogodbe (na pogodbi sta navedena dva datuma, ker sta jo stranki podpisali na različna dneva).
S kakšnim namenom je organ od Slovenskih železnic kupil zemljišče? Namen je zapisan v prvih dveh povedih zadnjega odstavka na strani 2 tožbe.
Kolikšna površina je bila dogovorjena v kupoprodajni pogodbi? Površina je opredeljena v 2. členu prodajne pogodbe.
Kdaj je organ ugotovil, da se v naravi površina zemljišč ne ujema s površino v pogodbi? Odgovor izhaja iz tretjega odstavka II. točke tožbe (stran 4 tožbe).
O kakšni razliki v površini je govora? Odgovor izhaja iz tretjega odstavka II. točke tožbe (stran 4 tožbe).
S kakšnimi argumenti Slovenske železnice zavračajo zahtevo organa za vračilo kupnine? Odgovor izhaja iz odgovora na tožbo.
Ali je organ to zemljišče naprej prodal islamski skupnosti? Odgovor izhaja iz tretje in četrte povedi zadnjega odstavka na strani 2 tožbe (besedilo se nadaljuje še na strani 3 tožbe).
Vsi navedeni dokumenti izpolnjujejo vse kriterije, zaradi katerih predstavljajo informacije javnega značaja (nahajajo se v materializirani obliki, organ z njimi razpolaga in sodijo na delovno področje organa), iz njih pa (v delih, opredeljenih v zgornji tabeli) nedvomno izhajajo odgovori na prosilkina vprašanja. IP je zato nadalje presojal, ali je prosilkina pritožba utemeljena, ker ne gre za informacije javnega značaja, ki so po ZDIJZ izvzete iz prostega dostopa.
Ker se je organ v izpodbijani odločbi pavšalno skliceval na pravdo, ki je v teku, je IP najprej presojal, ali so izpolnjeni kriteriji iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. IP ugotavlja, da prodajna pogodba nikakor ni bila sestavljena zaradi sodnega postopka, ne glede na to, da je kasneje postala predmet sodnega spora, zato v zvezi s prodajno pogodbo nikakor ne moremo govoriti o izjemi od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z deli prodajne pogodbe, iz katerih izhajajo nekateri odgovori na prosilkina vprašanja (opredeljeni v zgornji tabeli), tudi ne gre za nobeno drugo izjemo od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Tožba in odgovor na tožbo pa sta nedvomno dokumenta, ki sta bila sestavljena prav zaradi pravdnega postopka, zato je bilo treba ugotoviti, ali bi z razkritjem delov teh dveh dokumentov nastala škoda za pravdni postopek. Škodni test, ki ga predvideva 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Škoda se mora nanašati na izvedbo samega postopka in ne na morebiten interes posamezne stranke postopka.
IP je ugotovil, da v zvezi z razkritjem odgovora na prosilkino vprašanje, ki izhaja iz odgovora na tožbo (»S kakšnimi argumenti Slovenske železnice zavračajo zahtevo organa za vračilo kupnine?«), brez izvedbe dodatnega ugotovitvenega postopka ne more izvesti škodnega testa. V postopek odločanja o tem prosilkinem vprašanju je namreč treba pritegniti toženo stranko (Slovenske železnice) in pridobiti mnenje sodišča, ki vodi pravdni postopek št. VIII Pg 5214/2012 (Okrožno sodišče v Ljubljani). Le tožena stranka in sodišče namreč lahko podata oceno, kateri deli odgovora na tožbo sploh predstavljajo argumente tožene stranke in ali bi razkritje teh argumentov škodovalo izvedbi konkretnega pravdnega postopka. Ker bo te pomanjkljivosti hitreje in bolj ekonomično lahko odpravil organ, je IP v tem delu odločbo organa odpravil in mu zadevo vrnil v ponoven postopek, kot to izhaja iz 1.2 tč. izreka te odločbe. Organ bo moral v ponovljenem postopku sanirati pomanjkljivosti postopka (t. j. oceniti, kateri deli odgovora na tožbo neposredno predstavljajo odgovor na prosilkino vprašanje, s kakšnimi argumenti tožena stranka zavrača zahtevo za vračilo kupnine, v postopek pritegniti Slovenske železnice, pridobiti mnenje Okrožnega sodišča v Ljubljani, oceniti, ali bi razkritje odgovora na prosilkino vprašanje škodovalo pravdnemu postopku, in preveriti, ali je treba odgovor na vprašanje zavrniti zaradi obstoja drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ).
V zvezi z odgovori, ki izhajajo iz tožbe, pa gre predvsem za stališča oziroma mnenja organa (»s kakšnim namenom je organ od Slovenskih železnic kupil zemljišče«, »kdaj je organ ugotovil, da se v naravi površina zemljišč ne ujema s površino v pogodbi«, »o kakšni razliki v površini je govora«), glede katerih je očitno, da zaradi njihovega razkritja nikakor ne more priti niti do potencialne, kaj šele realne, škode za sam pravdni postopek, niti organ te škode ni izkazal, ampak se je nanjo le pavšalno skliceval. Gre namreč za povsem običajen gospodarski spor zaradi obstoja oziroma veljavnosti civilnopravne pogodbe o prodaji oziroma nakupu nepremičnine, pri čemer sta obe stranki postopka celo zavezanca za dostop do informacij javnega značaja in gre za razpolaganje z njunim stvarnim oziroma finančnim premoženjem, ki vsaj na strani organa v celoti predstavlja javna sredstva. Poleg tega je treba pritrditi prosilki, da so glavne obravnave v pravdnem postopku v skladu s prvim odstavkom 293. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US in 10/14 – odl. US; v nadaljevanju: ZPP) javne, razen če sodišče zaradi koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogov morale javnost izključi (prvi odstavek 294. člena ZPP). Prav tako organ v zvezi s tožbo ni izkazal obstoja drugih izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, glede katerih je dokazno breme na njem (npr. poslovna skrivnost po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V zvezi z deli tožbe, iz katerih izhajajo odgovori na prosilkina vprašanja, IP tudi ni ugotovil obstoja izjem od prostega dostopa, ki jih mora varovati po uradni dolžnosti. Sicer je v tretji povedi zadnjega odstavka na strani 2 tožbe (besedilo se nadaljuje še na strani 3 tožbe, kjer se tudi nahaja ime in priimek posameznika) navedeno ime in priimek posameznika, vendar gre za notarja v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti, zato ta osebni podatek ni varovan. Enako velja za ime in priimek geodeta, ki je naveden v tretjem odstavku II. točke tožbe (stran 4 tožbe). Po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-298/04 namreč podatki o samostojnih podjetnikih posameznikih in o osebah, ki so registrirani za samostojno opravljanje dejavnosti na trgu (npr. novinarji, umetniki, geodeti in notarji) ne štejejo kot osebni podatki, in sicer v delu, ko se podatki nanašajo na delo teh oseb. Navedeno pomeni, da podatki o teh fizičnih osebah v delu, ki se nanaša na opravljanje njihove registrirane dejavnosti, ne uživajo varstva po ZVOP-1, zato ne morejo predstavljati izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi zgornjih argumentov in citiranih pravnih podlag je IP pritožbi prosilke v delu, ki ga ni zavrgel, ugodil in odločbo organa odpravil, ter na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP delno sam dopolnil postopek in odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1.1 tč. izreka te odločbe, delno pa na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek, kot to izhaja iz 1.2 tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1.2 točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Zoper ta sklep in preostale dele te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka