Prosilka - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-4/2015
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala večje število dokumentov v zvezi z zaključenim razpisnim postopkom za prosto delovno mesto pri organu. Organ je njeni zahtevi glede večine dokumentov v celoti oz. delno ugodil, glede treh dokumentov pa je zahtevo v celoti zavrnil zaradi obstoja izjem v skladu s 3. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilka se je pritožila v delu, ki se je nanašal na slednje tri dokumente. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede dveh presojanih dokumentov mogoč delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ, zato je pritožbi prosilke delno ugodil.
ODLOČBA:Številka: 090-4/2015/5
Datum: 2. 3. 2015
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. in 3. odst. 248. čl. ter 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 2. 12. 2014, št. 0900-113/2014-4, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke, z dne 19. 12. 2014, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-113/2014-4, z dne 2. 12. 2014, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- 1100-5/2014/496, z dne 12. 8. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek kandidatke v prvi in drugi vrstici dokumenta,
- 1100-5/2014/500, z dne 23. 9. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti:
A) ime in priimek kandidatov v drugi vrstici prvega odstavka,
B) ime in priimek kandidatke v prvi vrstici tretjega odstavka,
C) ime in priimek kandidata v prvi vrstici petega odstavka.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je, dne 6. 11. 2014, ob vpogledu v anonimizirano dokumentacijo na organ naslovila zahtevo (na zapisnik o vpogledu) za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje naslednjih dokumentov:
I. 1100-5/2014/1, z dne 10. 4. 2014
II. 1100-5/2014/246, z dne 23. 4. 2014
III. 1100-5/2014/247, z dne 10. 6. 2014
IV. 1100-5/2014/293, z dne 17. 6. 2014
V. 1100-5/2014/462, z dne 30. 6. 2014
VI. 1100-5/2014/464, z dne 11. 7. 2014
VII. 1100-5/2014/465, z dne 4. 7. 2014
VIII. 1100-5/2014/466, z dne 29. 7. 2014
IX. 1100-5/2014/495, z dne 11. 8. 2014
X. 1100-5/2014/496, z dne 12. 8. 2014
XI. 1100-5/2014/497, z dne 13. 8. 2014
XII. 1100-5/2014/498, z dne 13. 8. 2014
XIII. 1100-5/2014/500, z dne 23. 9. 2014
XIV. 1100-5/2014/501, z dne 29. 9. 2014
XV. 1100-5/2014/502, z dne 9. 10. 2014
XVI. 1100-5/2014/503, z dne 9. 10. 2014
XVII. 1100-5/2014/507, z dne 21. 10. 2014
Organ je odločil o zahtevi prosilke z odločbo št. 0900-113/2014-4, z dne 2. 12. 2014, in sicer je:
- zahtevo v X., XIII. in XIV. tč. v celoti zavrnil,
- zahtevi v III., VI., VII., VIII., XI., XII., XV. in XVII. tč. delno ugodil tako, da je prosilki omogočil delni dostop do v tem delu zahtevanih dokumentov,
- zahtevi v I., II., IV., V., IX. in XVI. tč. v celoti ugodil.
V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da zahtevane informacije so informacije javnega značaja, vendar v določenem delu niso prosto dostopne zaradi obstoja izjem v skladu s 3. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Dokumenti namreč vsebujejo osebne podatke; ime, priimek, zdravstveno stanje, telefonsko številko in elektronski naslov. Razkritje dokumenta pod X. tč. zahteve ni mogoče, ker dokumenta ni mogoče anonimizirati, saj na podlagi tako prekritega dokumenta ne bi bila več vidna njegova vsebina. Razkritje dokumentov pod XIII. in XIV. tč. pa bi povzročilo motnje pri delovanju organa, saj vsebujejo zapis mnenj določenih uslužbencev organa v zvezi z njihovo vlogo v postopku javnega natečaja in ocenjevanje oz. vrednotenje ravnanja drugega uslužbenca organa v tem postopku. Razkritje teh informacij bi povzročilo javno razpravo ali kritiko organa, ki je načeloma lahko povsem legitimna, vendar ne v zvezi z zahtevanimi dokumenti. V tem delu zahtevani dokumenti namreč vsebujejo stališča uslužbencev organa v zvezi z notranjim delovanjem organa oz. ravnanjem drugih uslužbencev organa. Poleg tega bi razkritje pomenilo tudi poseg v pravico do osebnega dostojanstva.
Zoper odločbo organa je prosilka, dne 19. 12. 2014, pri IP vložila pritožbo zoper 1. tč. izreka odločbe organa oz. v delu, v katerem je organ njeno zahtevo v celoti zavrnil. Prosilka je uvodoma obširno pojasnila nagib za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja in navedla, da je zahtevane dokumente sicer že videla, da pa želi pridobiti še njihove fotokopije. Nadalje je navedla, da organ ni opredelil škode, ki bi nastala z razkritjem informacij v zvezi z notranjim delovanjem organa. Podatek o nosečnosti ne predstavlja podatka o zdravstvenem stanju oz. občutljivega osebnega podatka, temveč razkriva le posebno socialno dejstvo oz. stanje. Poleg tega že prekritje osebnega imena nosečnice zadostuje za njeno neprepoznavnost. Organ je napačno ugotovil, da bi bil dokument 1100-5/2014-496 ob prikritju osebnih podatkov brez vsake vsebine. Razkril bi najmanj, da je kandidatka izjavila nekaj o svojih osebnih okoliščinah in da se je to zabeležilo kot tehtno. Nadalje je navedla, da izpodbijana odločba nima razlogov glede zavrnitve dostopa do informacij o rezultatu preizkusa strokovne usposobljenosti drugega najboljšega kandidata, zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Ker prosilki v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni bil omogočen dostop oz. ji ni bila dana možnost izjaviti se o njenih lastnih osebnih podatkih, ki jih vsebujejo številni izmed zahtevanih dokumentov v spisu, je podana bistvena kršitev določil ZUP. Prikrite so bile prav vse sumljive okoliščine sprejemanja odločitev v zvezi z zaposlovanjem, zaradi katerih bi prosilka lahko dokazovala sum diskriminacije v svojem lastnem primeru. Organ je dolžan razkriti, da je po prosilkinem razkritju nosečnosti najverjetneje res prišlo do radikalne spremembe stališča o njeni primernosti za zaposlitev. Nadalje je navedla, da je razkritje zahtevanih dokumentov tudi v javnem interesu. Morebitna izpostavljenost negativni javni kritiki je namenjena tudi izboljšanju ravnanja Ijudi. Raznolikost pogledov različnih javnih uslužbencev in funkcionarjev na različna pravna in dejanska vprašanja ni tabu, in je gotovo del vsakodnevne realnosti. Te raznolikosti ni potrebno skrivati pred očmi javnosti, še najmanj zaradi varovanja ugleda institucij. Tudi ne gre za dokumente, ki razkrivajo vsebino (zaupnega) posvetovanja o končni odločitvi (kjer bi se tehtalo kočljive argumente, npr. tveganja organa v zvezi s poštenostjo prosilke, osebnimi povezavami s komerkoli itd.), ampak gre primarno za dokumente, nastale v zvezi z vrednotenjem strokovne usposobljenosti kandidatov in kandidatk oz. za informacije, ki so bile pridobljene ali sestavljene zaradi upravnega postopka v smislu določbe 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Takih dokumentov morda ni dopustno razkrivati dokler teče postopek odločanja, vendar je ta v predmetni zadevi nedvomno že končan. Sicer pa so v javnosti že informacije o domnevno neustreznem kadrovskem upravljanju organa, pa tudi o siceršnjem stanju v tej instituciji (http://www.delo.si/novice/politika/stefanec-nekateri-nimajo-niti-toliko-intearitete-da-spreimeio-posto-drzavnih-orqanov.html). Javnost ima pravico preveriti, ali je predmetni javni natečaj morda res tisti, ki ga pisec označuje za »zadnji škandal« oz. javno izrečene sume o nezakonitem delovanju. Gotovo je v interesu javnosti, da so odločitve organov oblasti v postopkih zaposlovanja javnih uslužbencev brez sence dvoma zakonite. Za izvedbo javnega natečaja je mnogo javnih uslužbencev in funkcionarjev porabilo mnogo delovnih ur, nezanemarljivi pa so tudi nastali materialni stroški, zato je morebitna arbitrarna ustavitev postopka za kadrovsko popolnitev toliko bolj škodljiva. Javnost ima pravico, tudi z uvidom v takšne postopke, vrednotiti, ali se vsa razpoložljiva in potencialno dosegljiva javna sredstva, ne le finančna, ampak tudi kadrovska, pri zavezancih uporabljajo zakonito, učinkovito in v največjo možno v javno korist. Prosilka je nazadnje IP predlagala, da odločbo v izpodbijanem delu odpravi oz. spremeni tako, da dovoli vpogled v vse zahtevane informacije z izjemo navedbe osebnih imen kandidatov v postopku, podrejeno pa, da odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.
Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-113/2014-6, z dne 30. 12. 2014, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Prosilka je dne 9. 1. 2015 na IP naslovila dopis, v katerem je navedla popravek pritožbe, in sicer je IP predlagala odobritev posredovanja fotokopij zahtevanih dokumentov in ne vpogleda.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Zahtevane dokumente je organ posredoval IP in torej z njimi nedvomno razpolaga v materializirani obliki. IP je ugotovil, da v predmetni zadevi ni sporno, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja in je v nadaljevanju presojal ali so zahtevane informacije prosto dostopne.
1. Glede izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:
IP je presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.
Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.
IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da v tem delu presojani dokumenti (dokumenta št. 1100-5/2014/500, z dne 23. 9. 2014 in št. 1100-5/2014/501, z dne 29. 9. 2014) vsebujejo informacije, ki razkrivajo notranje razmišljanje organa v zvezi s potekom razpisa za delovno mesto pri organu. Gre torej za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa. Informacije, ki jih zahtevana dokumenta vsebujeta, deloma razkrivata, kakšen je modus operandi notranjega delovanja organa. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da v tem delu zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in je v nadaljevanju presojal obstoj drugega kriterija.
V nadaljevanju je IP za vsako informacijo, ki se nanaša na v tem delu presojane dokumente, posebej opravil škodni test in presodil, ali je pri njej izpolnjen tudi drugi pogoj iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa).
1.1. Glede dokumenta št. 1100-5/2014/500, z dne 23. 9. 2014:
IP ne more slediti argumentu organa, da bi razkritje uradnega zaznamka o razgovoru s kandidatoma povzročilo pravno relevantne motnje pri delovanju organa. Presojani dokument namreč vsebuje zgolj kratek povzetek dveh razgovorov in ne omogoča prav nobenih zaključkov glede načina odločanja organa v izbirnih postopkih. Razkritje v tem delu presojanih informacij, po prepričanju IP, ne more povzročiti nezmožnosti organa za učinkovito izvedbo izbirnih postopkov v prihodnje. Ni namreč mogoče z gotovostjo onkraj dvoma trditi, da bi bil organ zaradi razkritja ohromljen v smislu nezmožnosti izvedbe nadaljnjih izbirnih postopkov oz. da pri tem ne bi mogel učinkovito in kvalitetno opraviti izbora najboljšega kandidata oz. kandidatke. IP je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja v tem delu zahtevanih informacij prosilki. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da izjema glede teh informacij ni podana. Kljub temu, da se je prosilka v pritožbi sklicevala na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, IP v pritožbenem postopku tega v tem delu ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožba je v tem delu utemeljena in je organ navedene dokumente dolžan posredovati prosilki. Zato je Pooblaščenec, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilke v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
1.2. Glede dokumenta št. 1100-5/2014/501, z dne 29. 9. 2014:
IP uvodoma pojasnjuje, da iz teorije in tudi prakse IP izhaja, da motnje ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnost zaradi razkritja kako deluje organ ipd. Besedo motnje je potrebno tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa oz. bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše) kot je bilo pred razkritjem oz. kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. IP je v podobnih primerih že večkrat odločal (glej npr. odločbo št. 090-57/2010/7). Kot je bilo že navedeno, se varuje "notranje razmišljanje organa", s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Presojani dokument sta ustvarili dve članici natečajne komisije in ga naslovili izrecno le na predstojnika organa. Že iz načina komunikacije je torej jasno razvidno, da je vsebina dokumenta namenjena le točno določeni osebi znotraj organa in ne širši javnosti. Namen tovrstnih dopisov je običajno v tem, da se zagotovi odprto komuniciranje med zaposlenimi, do katerega sicer ne bi prišlo. Avtorici razpravljata in izražata svoja mnenja, ki so zagotovo manj okrnjena in prilagojena splošni javnosti, kot bi bila v primeru širše javne razprave. Zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, sklicujoč se na obravnavano izjemo, je možna le v primeru, če je škoda (torej motnje pri delovanju organa), ki bi nastala z razkritjem, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
IP je po opravljeni presoji vsebine dokumenta prišel do ugotovitve, da bi njegovo razkritje zagotovo povzročilo motnje pri delovanju organa, saj bi bila okrnjena nadaljnja odkrita razprava med zaposlenimi. Zaposleni bi ob zavedanju, da lahko njihova mnenja o delikatnih vprašanjih, ki se nanašajo na izboljšanje delovanja organa, kadarkoli postanejo javna, zagotovo postali bolj previdni pri izražanju lastnih stališč in predlogov, kar bi zagotovo vplivalo na kvaliteto delovanja organa. IP je zato presodil, da bi za organ nastala nepopravljiva škoda, če bi bila vsebina razprave članic natečajne komisije s predstojnikom organa razkrita javnosti, saj bi se v prihodnjih tovrstnih razpravah zgodilo, da bi razpravljavci omejevali svoj tok misli, se vzdržali kritičnih (pozitivnih in negativnih) izjav, saj bi mislili na posledice razkritja izven okvira notranje komunikacije. Četudi bi komunikacija med zaposlenimi na videz potekala nemoteno, bi dopisi odsevali le uradna, "izpiljena" stališča razpravljavcev oz. organa, kar bi pomenilo izgubljeno vrednost dokumentov, ki naj bi, kolikor se da, objektivno odražali stališča zaposlenih. Ti dve nevarnosti (omejevanje lastnih izjav ali vključevanje omejene vsebine razprave v dokumentih) pa po mnenju IP nista zgolj abstraktni in neoprijemljivi, temveč sta v konkretnem primeru potrjeni tako z navedbami organa, kot tudi z izkušnjami iz znanstvene sfere, kjer je v primeru razkritja spontano izražene vsebine razprave kasneje težko ali vsaj težje najti razpravljavce, ali pa so le-ti mnogo bolj zadržani v podajanju svojih stališč.
Vse navedeno pa seveda ne pomeni, da je v vsakem primeru, ki bi se pojavil v prihodnosti, avtomatično možno zavrniti dostop do kakršnegakoli dokumenta organa, ki kaže na notranje delovanje organa. Izkazana škoda mora biti specifična in izhajati iz informacij v konkretnem dokumentu. IP je tako temeljito preučil posredovani dopis in ugotovil, da je v njem zajeto notranje razmišljanje organa (članic natečajne komisije), ki bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Članici namreč ne razpravljata le o kriterijih za izbor najprimernejšega kandidata oz. kandidatke, temveč skoraj celoten dopis vsebuje informacije v zvezi s politiko organa do izvedbe določenega razpisa za prosto delovno mesto in drugih povezanih temah. Članici natečajne komisije torej zelo odkrito razpravljata o delikatnih dilemah in nerazrešenih vprašanjih. IP je presodil, da bi seznanitev javnosti s tem dokumentom tako negativno vplivala na nadaljnje delo organa, da bi to pomenilo oviro za zagotavljanje objektivnosti in odkritosti zaposlenih pri nadaljnjih podobnih postopkih. Če bi člani natečajnih komisij vedeli, da bodo tovrstni dokumenti, naslovljeni zgolj na predstojnika organa, razkriti javnosti, je brez dvoma jasno, da bi pazili, kaj bodo izrekli ali zapisali, kar bi delovalo v nasprotju z njihovim bistvenim namenom – to je podajanje strokovnih, kritičnih in seveda tudi odkritih mnenj vrhunskih strokovnjakov pri opravljanju izbora kandidata oz. kandidatke za prosto delovno mesto. IP nazadnje pojasnjuje, da namen zavrnitve dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni skriti dokument, da bi se organ zavaroval pred kritičnim očesom javnosti, temveč pomeni zavarovanje relativno normalnega notranjega delovanja organa. Razkritje obravnavanega dopisa bi, po presoji IP, organu povzročilo (konkretne) prihodnje težave oz. motnje v delovanju oz. bi povzročilo nezmožnost organa za kvalitetno in učinkovito izvedbo izbirnih postopkov. IP je zato zaključil, da v konkretnem primeru obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki bi nastale zaradi posredovanja v tem delu zahtevanih informacij prosilki. V zvezi s temi informacijami sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da je izjema glede teh informacij podana.
Prosilka se je v pritožbi sklicevala na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij. Test interesa javnosti je v skladu z 2. odst. 6. čl. ZDIJZ opredeljen kot izjema od izjem, zaradi česar se mora uporabljati izredno premišljeno in zgolj v primerih, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oz. izjemo po ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Ob tem IP poudarja, da je javni interes podan vselej, ko gre za situacije, ki se nanašajo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost, odločitve, ki so sprožile javno ali parlamentarno razpravo ipd. V konkretnem primeru ti pogoji niso podani, saj po ugotovitvah IP v zvezi s predmetnim razpisom za delovno mesto ni bila sprožena širša javna razprava. Ob tem IP dodaja, da je razkritje presojanega dokumenta predvsem v interesu prosilke in morda le interesantno za javnost, vsekakor pa ne v interesu javnosti. V konkretnem primeru je javni interes izražen ravno v varovanju odkrite notranje komunikacije oz. razmišljanja organa in v zagotovitvi, da bo organ lahko tudi v bodoče deloval kvalitetno in nemoteno. Po oceni IP v konkretnem primeru tako ni mogoče slediti navedbam prosilke, da je zahtevane podatke treba razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti. V skladu z zgoraj navedenim, pritožba v tem delu ni utemeljena. Zato je IP, v skladu s 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
2. Glede varstva osebnih podatkov:
V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
2.1. Glede dokumentov št. 1100-5/2014/496, z dne 12. 8. 2014:
IP je ugotovil, da presojani dokument vsebuje ime in priimek kandidatke ter ime, priimek in podpis članic natečajne komisije. IP je presojal, ali je prosilki do zahtevanega dokumenta možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z osebnimi podatki kandidatke IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi z osebnimi podatki članic natečajne komisije je IP ugotovil, da gre za podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in je njihovo razkritje dopustno. Ob tem IP dodaja, da presojani dokument vsebuje tudi podatek o nosečnosti kandidatke, vendar pa v skladu s 1. in 2. tč. 6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) in ob predpostavki, da sta ime in priimek kandidatke v dokumentu prekrita, ne gre za osebni podatek. Gre namreč za podatek, ki se sicer nanaša na posameznika, vendar ta oseba ni določljiva brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali veliko vloženega časa, saj se je na razpis za prosto delovno mesto prijavilo 241 kandidatov oz. kandidatk. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilke v tem delu ugodil in, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
2.2. Glede dokumenta št. 1100-5/2014/500, z dne 23. 9. 2014:
IP je ugotovil, da presojani dokument vsebuje ime in priimek kandidatov ter ime in priimek predsednika in namestnice predsednika organa ter podpis namestnice predsednika organa. IP je presojal, ali je prosilki do zahtevanega dokumenta možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z osebnimi podatki kandidatov IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi z osebnimi podatki predsednika in namestnice predsednika organa je IP ugotovil, da gre za podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in je njihovo razkritje dopustno. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilke v tem delu ugodil in, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
2.3. Glede dokumenta št. 1100-5/2014/501, z dne 29. 9. 2014:
IP je ugotovil, da presojani dokument vsebuje ime, priimek in podpis avtoric dopisa ter ime in priimek uslužbencev organa. Poleg tega pa IP ugotavlja, da predstavlja celotna vsebina dopisa osebni podatek, saj gre za osebno pismo, ki vsebuje zelo osebna mnenja oz. stališča avtoric. IP je presojal, ali je prosilki do zahtevanega dokumenta možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil, da avtorici navajata osebna stališča glede ravnanja namestnice predsednika in predsednika organa. Pri tem podajata predvsem vrednostne sodbe oz. njuno osebno videnje določene problematike v zvezi z delovanjem vodstva organa. Vse vrednostne sodbe so torej uperjene v delovanje tretjih oseb znotraj organa in izhajajo izključno iz mnenja, ki sta ga oblikovali avtorici. IP je ugotovil, da navedenega osebnega mnenja ni mogoče subsumirati pod določilo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke iz delovnega razmerja avtoric, ki sta javni uslužbenki. Posledično je IP ugotovil, da gre pri presojanem dokumentu za pismo ki izraža osebna stališča in glede katerega ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter njegovo razkritje ni dopustno. Ker ni zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov, lahko vsebino predmetnega pisanja javnosti razkrijeta le avtorici sami.
3. odst. 248. čl. ZUP določa, da pritožbeni organ zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Organ se v izpodbijani odločbi sicer ni opredelil do izjeme varstva osebnih podatkov v zvezi z v tem delu presojanim dokumentom oz. odločba ne vsebuje vseh relevantnih razlogov za zavrnitev dostopa (organ je zavrnil dostop na podlagi obstoja izjeme notranjega delovanja). Kljub temu IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno s tem, ko ni omogočil dostopa do v tem delu presojane dokumentacije oz. da je izrek izpodbijane odločbe v tem delu pravilen in zakonit. Zato je IP, v skladu s 3. odst. 248. čl. ZUP, odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka